Zelenjava
Kaj smo se naučili v pretekli vrtnarski sezoni?
Zadnjih petnajst let je vreme od februarja do novembra vsako leto povsem različno. Zato ob vsaki težavi, ki se pojavi, vedno najprej razmislimo, zakaj je nastala, šele nato pa iz izkušenj potegnemo zaključke. Pogosto se mi zgodi, da mi kdo reče: »Že leta delam tako, pa ni bilo nič narobe. Tudi lani sem tako sejal, pa je bilo vse v redu …« A vreme je res tako pestro in različno, da se nam neki pojavi na vrtu povsem brez težave zgodijo prvič. Vsaka izkušnja je priložnost, da se iz nje nekaj naučimo, in tudi letošnje poletje nam je postreglo s precej »lekcij«. Naj povzamem, katera spoznanja so bila zame najdragocenejša.
Ja, izkušnje nam vedno pomagajo, tudi če so negativne, se iz njih nekaj naučimo. Vsako leto gre kaj narobe, zato mi je težko izbrati, kaj je bilo najhuje. Leto 2024 je bilo spet malo posebno. Začelo se je pretoplo, nadaljevalo pa tako, da sploh nismo imeli prave pomladi. Konec zime se je prevesil v zelo vroče poletje. Tega je vmes prekinilo nekajdnevno poletno vreme, ki je spominjalo na stare čase. Pa ni dolgo trajalo. Sledila sta ponovna vročina in močno soparen konec poletja. Končalo se je v bistvu s koncem jeseni, z zelo mrzlimi nočmi in hladnimi dnevi. Prave, nežno tople jeseni ponovno ni bilo.
Kaj torej lahko naredimo, da bomo zadovoljni s pridelkom?
Za začetek je ključno, da so naša pričakovanja objektivna – treba je namreč vedeti, da stoodstotnega pridelka ne moremo vedno doseči. Kljub temu menim, da je bilo letos na vrtovih kar veliko zelenjave. Mogoče jo je komu zagodel paradižnik, morda krompir, česen, čebula, pa vendar je bilo veliko solate, jeseni smo imeli čudovito cvetačo in brokoli, zelje, endivijo, radič … Če svojo pozornost usmerimo v to, kar smo v vrtu pridelali, in ne v to, kar nam je vreme vzelo, bo izkušnja veliko bolj pozitivna in mnogo bolj bomo zadovoljni.
Druga stvar je gnojenje. Gnojenje in kolobar sta temelj zdrave in žive zemlje. To je osnova, da se rastline lahko prilagodijo spremenljivemu vremenu, ki ga bo vedno več. Ravno nepredvidljivo, ekstremno vreme je osnovna značilnost vremenskih sprememb.
Tretja zadeva je gotovo namakanje. Že večkrat sem omenila, pa zdaj ponavljam. V vremenskih razmerah, kot jih imamo zadnja leta, je namakanje postalo nujno pri pridelavi zelenjave. Zima je čas, ko lahko razmislite, na spletu poiščete za sebe najprimernejše in ugodne možnosti ter spomladi začnete sezono z urejenim namakanjem. Ne pozabite, da rastline niso samo žejne. Ker sprejemajo hranila v vodni raztopini, so ob pomanjkanju vode, pa čeprav le en dan, tudi lačne. Ko se obdobje suše konča, zato hitro zbolijo.
Vse našteto je postalo nujnost v poletjih, kot jih bomo v prihodnjih letih gotovo pogosto imeli.
Kaj še lahko spremenimo, da bo dela manj, pridelek pa stabilen?
Zgoraj naštete zadeve so nujnost in o njih res zdaj pozimi, ko je več časa, dobro razmislite. Menim sicer, da so res nujni še trije ukrepi, zato da bomo rastlinam olajšali hitre temperaturne razmere, kot jih srečujemo zadnja poletja.
Prvo priporočilo je prekrivanje, zastiranje zemlje, gredic, na katerih rastejo vrtnine. Gredice ne smejo biti gole ne poleti in ne pozimi. Sončni žarki lahko segrejejo površino zemlje nad 25 stopinj Celzija. Zato se mikroorganizmi umaknejo v globino, na hladno, v preveč segreti zemlji tudi korenine rastlin ne funkcionirajo več optimalno, zato so rastline nepravilno prehranjene, posledično jim pade odpornost.
Zastirke zemljo zasenčijo, s tem pa tudi hladijo. Mikroorganizmi tako ostajajo v območju korenin, razgrajajo organsko snov in poskrbijo, da imajo rastline hrano. V rastlinjakih sonce pripeka še bolj, vetra pa praktično ni. Torej je še bolj pomembno, da je zemlja zasenčena.
Rastline potrebujejo vlago, za manjše izhlapevanje poskrbijo tudi zastirke. Pod njimi je še dolgo vlažno, saj voda izhlapeva počasneje. Z zastiranjem tal torej varčujemo z vodo. V rastlinjakih imajo še dodatno vlogo. S tem ko preprečujejo izhlapevanje vode, preprečujejo tudi višjo zračno vlago, ki je prav v rastlinjakih največji sovražnik rastlin.
Drugo priporočilo, ki ga vrtičkarji premalo upoštevajo, je senčenje. Senčenje rastlinjakov postaja obveza, zelo pogosto je smiselno senčenje posevkov tudi na prostem. Previsoke temperature namreč ustavijo metabolizme številnih vrtnin, kapusnic, solatnic …, zato se njihova rast povsem ustavi. Ob koncu tega obdobja zacvetijo ali začnejo gniti. Nekaterim rastlinam pa omogoča oplodnjo. Na prvem mestu so to stročnice, predvsem fižol, na drugem takoj še plodovke, predvsem paradižnik. Zato cvetovi odpadajo. Opekline plodovk, predvsem paprike proti koncu poleta, pa tudi buč, sploh niso več redkost. V poletni vročini slabo kali tudi seme. Zato je treba zasenčiti vse setve. In zakaj potem ne bi zasenčili celega vrta?
Na tretjem mestu so ...
Celoten članek preberite vnovoletni izdaji revije Rože & Vrt, ki je izšla 18. novembra 2024.
