Sadje
Novih sadnih dreves nikoli ne sadimo »na pamet«
Približuje se konec leta in za sadjarji so naporni meseci. Zdaj je čas, da oberemo še čisto zadnje plodove na drevesih in se predvsem posvetimo sajenju novih sadnih dreves. Večina ljudi se po sadike odpravi v vrtnarijo in bolj na slepo srečo preizkusi izbrano sadiko, zato obnovimo nekaj osnov, da bo izbira lažja, predstavil pa vam bom tudi svojo prakso, s katero bom morda navdušil še kakšnega od podobnih entuziastov, kot sem jaz.
Oktober je za sadjarji. Na srečo. Po dveh mesecih intenzivnega pasteriziranja jabolčnega soka, priprave tropin za ponovno prešanje za kis, mletja hrušk za kuhanje žganja, obiranja jabolk, kuhanja marmelad in drugih sadnih shrankov, sušenja sadja za krhlje in odstranjevanja gnilega sadja iz sadovnjaka je končno za mano. Navkljub kar nekaj dežja v tem času. Na borovniškem koncu smo lahko z letino jabolk in hrušk zadovoljni, letina sliv in grozdja pa ni bila omembe vredna. Sladki mošt vinskih moštnic vre v sodu. Tekočina za kis je v cisterni, kjer se prezračuje z zrakom s pomočjo črpalke za akvarijske ribice in ocetne bakterije z veseljem opravljajo pretvorbo alkohola v ocetno kislino. Brez raztopljenega kisika v tekočini tega dela ne morejo opravljati in odmrejo. Na površini se nabere plast teh odmrlih bakterij, ki po nekem času potone na dno. Površina tekočine spet pride v stik z zrakom in proces kisanja se ponovi.
Česa pa nismo pospravili z vrta do konca oktobra? Seveda kakija, kivija in nešpelj. V istem vrstnem redu, kot je napisano, smo jih skrili pred mrazom v shrambe ali predelali v shranke tik pred nastopom negativnih temperatur. Nešplje pa mora dobiti slana, da se plodovi umedijo in zmehčajo. Potem jih je treba pospraviti, ker začnejo alkoholno vreti kar na drevesu. To se vidi tako, da iz plodov začne kapljati in potem okus ni več prijeten. Če jih pustimo na drevesu, se pozimi z njimi sladkajo ptice.
Decembra in januarja, na dan za plod, če seveda ni temperatura pod ničlo, na debla dreves drugič in tretjič nanesemo pasto za sadno drevje, seveda če so jo intenzivne dežne padavine izprale. Če pa je niso, tega premaza ni treba obnavljati. Kako izdelamo pasto in kako to pasto razredčimo ter škropimo v krošnjo dreves, sem napisal v oktobrski številki revije Rože & Vrt.
Če nam novembra ni uspelo s kompostom pognojiti vseh dreves, lahko ob ugodnih pogojih, ko ni snega in ni zamrznjeno, ob dnevih za plod, nadaljujemo še decembra.
Če je pod krošnjami ostalo še kaj listja, ga poškropimo s škropivom iz preparata po Mariji Thun. S tem nanesemo mikroorganizme na površino listov, da hitreje razgradijo organsko snov. Ker v njej prezimujejo tudi spore bolezni, na takšen način prispevamo k zmanjševanju števila preživelih spor. Škropimo v deževnem in vlažnem vremenu, da se mikroorganizmi lažje namestijo v listje. Za vse, ki niste člani biodinamičnih društev Ajda: uporabite zrel kompost, ga namočite v vodi, nekajkrat premešajte, precedite in poškropite. Pri presnovi listja pomaga tudi dušik. V ta namen uporabim kar ostanke koprivine gnojevke, ki je še ostala od poletja, kar pa zmanjka, razredčim gnojevko iz hleva (1 : 10) in poškropim še z njo.
Zakaj propadejo novo posajena drevesa?
Meseci, ko odpada listje z dreves, so primeren čas za sajenje dreves. Seveda, če ne nastopi zima in zemlje ne prekrije sneg ali pa površina zamrzne. Zadnja leta je to zaradi segrevanja bolj poredko.
Kakšna drevesa posaditi? Večina pravzaprav ne ve, kaj bi posadili. Nekaj, kar bo samo rastlo, brez obrezovanja, gnojenja, zaščite, zalivanja. Taka miselnost je samo za tiste, ki obirate sadje v marketu. Za vse ostale pa polagam na dušo, da je drevo živo bitje. Saj raste, če se ne posuši. »Zakaj se je drevo posušilo?« me pogosto sprašujejo na tečajih. Moj odgovor je običajno kratek: »Zato, ker je živo bitje in ima pravico tudi odmreti.«
Seveda je vzrokov lahko več:
– glivična bolezen koreninskega vratu, ki pogosto nastopi zaradi poškodbe s koso nitkarico, ki jo kosec preveč približa deblu in poškoduje lubje na najbolj kritičnem mestu, tik nad zemljo,
– poškodbe korenin zaradi voluharja,
– naselitev gobe male štorovke,
– izsušitev korenin zaradi suše in nezadostnega zalivanja,
– virusno rakavo obolenje na deblu,
– bakterijska okužba z ognjevko,
– okužba z monilijo na marelicah,
– okužba s črno listno pegavostjo na češnjah in višnjah,
– okužba s kodravostjo pri breskvah,
– in še drugi vzroki, za katere včasih ne moremo ugotoviti, zakaj se pojavijo.
Ko se drevo posuši, ...
Celoten članek preberite vnovoletni izdaji revije Rože & Vrt, ki je izšla 18. novembra 2024.
