Zelenjava
Zemljanka kot sodobna rešitev za shranjevanje pridelkov
Vrtičkarji si želimo pridelati čim več domačih pridelkov in si na ta način zagotoviti kakovostno hrano v vseh letnih časih. Jeseni smo tako intenzivno pripravljali ozimnico, pomembno vprašanje pri tem pa je bilo, kam bomo vse polne kozarce in skladiščeno svežo zelenjavo pospravili. Izziv vsekakor ni le, ali bomo našli dovolj praznih polic, ampak je bolj pomembno, ali prostor, ki ga izberemo za shrambo in skladiščenje, zagotavlja primerne pogoje. Vedno bolj priljubljene za ta namen postajajo zemljanke, ki z novimi tehnološkimi rešitvami ponujajo konstantno optimalne pogoje skladiščenja in lahko tudi kot ločen del hiše predstavljajo visoko dodano vrednost naši nepremičnini. Ste kdaj pomislili, da bi jo vgradili?
Kaj sploh je zemljanka?
Zemljanka je podzemna ali delno podzemna struktura, ki izkorišča naravne lastnosti zemlje za vzdrževanje konstantne temperature in vlage. V bistvu gre za nekakšno naravno hladilnico, kjer so shranjeni pridelki zaščiteni pred zunanjimi vplivi, kot so visoke ali nizke temperature in veter, pa tudi pred živalmi. Ker je zemljanka zgrajena v zemlji, lahko zemlja služi kot izolator, kar omogoča idealne pogoje za shranjevanje hrane – temperature so vse leto dokaj konstantne, običajno med 5 in 10 stopinjami Celzija, kar je idealno za shranjevanje zelenjave, sadja in ozimnice.
V preteklosti so bile zemljanke ključen del vsakdanjega življenja. Njihov namen je bil podoben, kot nam ga ponuja današnji hladilnik – zaradi svojega položaja pod zemljo je zemljanka nudila naravno izolacijo pred vročino poleti in mrazom pozimi. Ljudje so v zemljankah shranjevali pridelke, kot so krompir, korenje, čebula, zelje, in druge vrste ozimnic, pa tudi mlečne izdelke, meso ter domače pijače, kot sta kislo mleko in vino. Vlažnost in temperatura, ki sta se vzdrževali znotraj zemljanke, sta ohranjali svežino živil dlje časa, ne da bi se ta pokvarila. Poleg tega so zemljanke uporabljali za shranjevanje fermentiranih živil, kot so kislo zelje, kisle kumarice in drugi takšni izdelki, ki so potrebovali stabilne pogoje za pravilno fermentacijo. Prav zaradi svoje učinkovitosti so bile zemljanke nepogrešljive, dokler nismo izumili hladilnikov, ki so postopoma prevzeli njihovo vlogo v gospodinjstvih.
Prednosti zemljanke
Ena največjih prednosti zemljanke je njena sposobnost ohranjanja konstantne temperature vse leto. Medtem ko se v običajnih kleteh temperatura lahko znatno spreminja glede na sezono, zemljanka izkorišča stabilnost zemlje ter s tem zagotavlja dolgotrajnejše in bolj enakomerne pogoje shranjevanja. To pomeni, da pridelki, shranjeni v zemljanki, ne bodo podvrženi nenadnim temperaturnim spremembam, kar je ključno za njihovo dolgoročno kakovost.
Zemljanka prav tako ne zahteva nobene dodatne energije za delovanje in je zato energetsko učinkovitejša od kleti. Slednja pogosto zahteva dodatno hlajenje ali prezračevanje, pomagamo si tudi z zmrzovalniki in hladilniki, to pa pomeni precejšno porabo energije. Zemljanka po drugi strani deluje izključno na naravnih načelih hlajenja in izolacije, brez potrebe po električni energiji. To je velika prednost, saj zmanjšuje stroške in je okolju prijaznejša rešitev.
Poleg tega zemljanka zagotavlja optimalno stopnjo vlažnosti, ki je ključna za shranjevanje številnih vrst zelenjave, kot so krompir, korenje, čebula in pesa. Zaradi naravne vlažnosti v zemlji ti pridelki ostanejo sveži dlje časa, hkrati se zmanjša možnost izsušitve ali gnitja. Ravno tako je zemljanka odlična za shranjevanje fermentiranih izdelkov, kot so kislo zelje in kumarice, saj so pogoji za fermentacijo v njej idealni.
Izgradnja zemljanke je v primerjavi s kletjo bolj preprosta in cenejša, pridobimo jo lahko tudi vrsto let po izgradnji hiše, saj lahko stoji na ločeni lokaciji na našem vrtu ali kje drugje na naši parceli. Umestimo jo lahko tudi na manjše površine, kar je idealno za manjše vrtičkarje.
Kakšni so pogoji za izgradnjo zemljanke?
Če ste razmišljali, da bi zemljanko naredili sami, je najlažji način, da jo vkopljete v hrib na svoji parceli. To je v resnici tudi osnoven koncept zemljanke, pri čemer dobimo možnost, da v shrambo vstopamo horizontalno in nam ni treba hoditi po stopnicah, kot je to značilno za kleti. Najlažje je, če se parcela, na kateri leži hiša, nadaljuje nekoliko v klanec. V tem primeru lahko zemljanko zasnujemo celo tako, da si vhod zagotovimo neposredno s terase. Če takega terena naš vrt nima, lahko za zemljanko izkoristimo kakšen drug hribček na vrtu ali pa jo postavimo kar na travnik in prek nje nasujemo umetni hribček. Pri tem je treba upoštevati, da je zato, da bomo dosegli enakomerno temperaturo, treba okoli oboda objekta zagotoviti dovolj debelo plast zemlje.
Pred odločitvijo za izgradnjo takšne zemljanke je treba preveriti tudi, kakšna je ...
Celoten članek preberite vnovoletni izdaji revije Rože & Vrt, ki je izšla 18. novembra 2024.
