Zelenjava
Rastlinjak pozimi nikoli ni prazen
Včasih je veljalo, da so si rastlinjake lahko privoščili le profesionalni vrtnarji, danes pa postajajo vse bolj del tudi naših domačih vrtov. Najbolj so se uveljavili zato, ker nam poleti pomagajo pri pridelavi paradižnika in plodovk, kar je letošnja sezona tudi dodobra upravičila. Največjo prednost sicer vidim predvsem v tem, da nam rastlinjak zagotavlja svežo zelenjavo tudi vso zimo. Pa znamo to dovolj dobro izkoristiti?
Pri vrtičkarjih, ki imajo na domačem vrtu postavljen rastlinjak, se skoraj po pravilu zgodi, da so slednji poleti praktično v celoti zapolnjeni s paradižnikom. Zaščita pred vlago je namreč v vse bolj muhastem vremenu namreč še edini način, da paradižnik sploh pridelamo. A to, da poleti v rastlinjaku raste le paradižnik, predstavlja veliko nevarnost. Tudi v rastlinjaku je namreč treba upoštevati kolobar, saj se drugače v njem začnejo pojavljati številne težave. Podobno je seveda z zimsko zelenjavo – če želimo, da bodo rastline, ki jih v rastlinjaku pridelujemo, zdrave, je treba upoštevati osnovno pravilo vrtnarjenja, to je kolobar.
Čeprav nas vedno žene želja, da bi bil naš rastlinjak čim bolj poln, pa ne gre iskati bližnjic. Pridelamo lahko vedno le toliko, kolikor nam ob upoštevanju kolobarja dopušča prostor. Marsikdo se izgovori, da je rastlinjak premajhen za kolobarjenje, ampak to ne drži vode. Če boste imeli pozimi v njem trikrat zapored samo solato, radič in morda še endivijo, vam bodo najprej spomladi delale neskončne težave uši, potem vam bo solata prav tik pred rezanjem začela gniti in odmirati. Tega dogajanja, ko se enkrat začne, pa žal ne moremo več prekiniti.
Zapomnite si za vedno: kolobar ni zdravilo, ampak preventiva. Razmišljanje – bom kolobaril, ko bo potrebno – ki ga srečujem predvsem takrat, ko se pogovarjamo o vzgoji zelenjave v rastlinjakih, preprosto ne zdrži in ni pravilno. Poleg tega rastlinjaka, še posebej pozimi, ne uporabljamo nujno samo za pridelavo zelenjave, ampak nam lahko koristi še za številne druge namene.
Za kaj vse lahko uporabljamo rastlinjak?
Res je, da v rastlinjakih najpogosteje pridelujemo vrtnine in tudi cvetlice zunaj rastne sezone. Na ta način lahko prvi in tudi zadnji med sosedi pridelamo paradižnik, papriko, bučke in kumare. In to mnogim še vedno veliko pomeni … Še bolj pomemben je za pozno jesensko in zgodnjo spomladansko zelenjavo. V njem zelo zgodaj pridelamo prvo solato, prvi motovilec, režemo rukolo, blitvo, peteršilj, izpulimo mlado čebulo, poberemo prvi grah … in še marsikaj boste z malo dobre volje odkrili tudi sami.
Kaj pa sadike? Mnogi spomladi porabijo veliko denarja za nakup sadik za svoje zelenjavne gredice in še nekoliko več za svoj okrasni vrt. Ampak ali ni ceneje, če si sadike vzgojimo sami? Tudi pri tem nam rastlinjak pride še kako prav. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da vzgoja sadik potrebuje kar nekaj znanja, če želimo, da bo naš vrt takšen, kot smo si ga zamislili.
V rastlinjaku lahko prezimujemo tudi mnoge posodovke, za katere garaže in kleti niso najbolj idealna prezimovališča. Tako je priporočljivo v rastlinjaku prezimovati lovor, rožmarin, svinčenice, kitajski oslez in še mnoge druge. Vendar ne pozabite: če je rastlinjak majhen, je treba rastline, občutljive na mraz, v času zelo nizkih temperatur vendarle prestaviti za teden ali dva na toplo. Pod mizami v rastlinjaku lahko ustrezno zavarovane (v senu, listju, slami …) hranimo tudi gomolje poletnih čebulnic, kot so dalije, kane in gladiole.
Jeseni v rastlinjake prestavimo tudi endivijo, radič, kitajski kapus in zelje. Iz gredic jih v rastlinjak presadimo s koreninami in vsem listjem vred; tako jih lahko skladiščimo veliko dalj časa. Če je rastlinjak dovolj velik za vse naše zimske potrebe, je lahko v njem celo zasipnica. Vendar pri tem ne pozabite, da je treba tudi z zasipnicami kolobariti, da pridejo na isto mesto le na vsake tri, ali še bolje, na vsake štiri leta. Da je to mogoče doseči, mora biti pokriti prostor dovolj velik.
Tudi za sušenje doma pobranega semena, čebulnic in gomoljev, populjenega česna in čebule ter porezanih zelišč in dišavnic so idealni prostori pod mizami v rastlinjaku ali pa za ta namen zasenčimo del rastlinjaka. Na koncu ne smemo pozabiti omeniti, da je rastlinjak uporaben tudi za nakaljevanje zgodnjega krompirja, dalij, gomoljnih begonij in kan spomladi.
Iz naštetega ste gotovo lahko prepoznali, da je rastlinjak zares koristen vrtni pripomoček, ki se ga vsekakor izplača postaviti v domačem vrtu. Če vrta nimamo le za okras in nanj ne gledamo le kot na golo okolico doma, nam rastlinjak lahko resnično veliko prinese ter omogoči še mnogo več, kot le malce poletnega vrtičkarstva.
Je rastlinjak treba razkuževati?
To vprašanje je še posebej aktualno v tem času. Ste morda pomislili, kaj sploh pomeni beseda razkuževanje?
Celoten članek preberite vnovembrski izdaji revije Rože & VRT, ki je izšla 21.10.2024.
