Izšla je nova številka!

Trajnostno praznično okraševanje na domačem vrtu

Naše misli vse pogosteje uhajajo k božično-novoletnim praznikom in tako vzbujajo skomine tudi po prazničnem okraševanju vrta. Ker so praznični okraski dokaj poceni, nas hitro premami, da kupimo

Kaj smo se naučili v pretekli vrtnarski sezoni?

Zadnjih petnajst let je vreme od februarja do novembra vsako leto povsem različno. Zato ob vsaki težavi, ki se pojavi, vedno najprej razmislimo, zakaj je nastala, šele nato pa iz izkušenj potegnem

Novih sadnih dreves nikoli ne sadimo »na pamet«

Približuje se konec leta in za sadjarji so naporni meseci. Zdaj je čas, da oberemo še čisto zadnje plodove na drevesih in se predvsem posvetimo sajenju novih sadnih dreves. Večina ljudi se po sad

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Namakate ali še vedno zalivate?

Miša Pušenjak

Voda je nadvse pomembna za rastline. Pomembna je pravzaprav za vsa živa bitja, a za rastline še toliko bolj, saj so brez vode tudi lačne. Vsa hranila sprejemajo iz vode oziroma vodne raztopine, zato že najmanjše pomanjkanje vode rastlino privede v stres. Stres pa je vzrok, da rastline izgubijo velik del svoje obrambne sposobnosti, so manj odporne in hitreje zbolijo. Saj ni nič drugače tudi pri ljudeh, kajne? A kljub temu védenju marsikdo pri zalivanju vztraja pri starih praksah, ne glede na to, da so se zaradi podnebnega segrevanja razmere v naših vrtovih v zadnjih letih močno spremenile. Da lahko rastlinam zagotovimo dovolj vode, zdaj ne zadostuje več le zalivanje, temveč je že skoraj nujno preklopiti na namakanje. Poglejmo, zakaj.

Najobčutljivejše so vrtnine

Ker rastejo hitreje, vsebujejo veliko vode, po večini pa imajo precej plitke koreninske sisteme, zato so vrtnine zelo občutljive za nihanje količine vode v tleh, seveda pa tudi za njeno pomanjkanje oziroma sušo. Zato sama vedno govorim o namakanju, ne o zalivanju. Pozneje bom pojasnila, kaj s tem mislim.

Tudi pomanjkanje vode, ki traja le nekaj ur, lahko pripelje do številnih fizioloških bolezni. To so težave, ki jih ne povzročajo živi organizmi, ampak nekaj v naravi, kar rastlinam ne ustreza.

Zakaj namakamo, ne zalivamo

Kakšna je razlika? Z namakanjem rastline enakomerno preskrbujemo z vodo. Nikakor ne zalivamo z zalivalkami, tudi uporaba tuša ni primerna. Kakor je nekoč klimatska naprava v stanovanju pomenila razkošje, je danes skoraj nujno potrebna za naše zdravje in podobno je z namakalnim sistemom – če želimo imeti zdrav in kakovosten izdelek, moramo naš vrt opremiti z namakalnim sistemom. Zakaj?

Razlogov je veliko. Z zalivalko, tudi s prho, ne morete zagotoviti, da bo zemlja ob koreninah rastlin ves čas primerno vlažna in ne enkrat preveč, drugič pa premalo. Pomembno pa je tudi vaše zdravje. Na vrhuncu sezone potrebuje na primer paradižnik nekje do 20 l vode na dan. Samo pomislite, kako ob tem, ko toliko vode prenesete do vsake rastline, trpi vaš hrbet. In paprika potrebuje fizično še več vode kakor paradižnik …

Poleg tega z zalivalko v kratkem času dostavimo veliko količino vode, ki pa se zato nikakor ne more obdržati v območju korenine. Od 20 l zagotovo 16 l »ubeži« v podtalje in je tako izgubljenih. Z zalivalkami torej tudi porabimo preveč vode. Vemo pa, da je tudi voda dobrina, s katero je nujno varčevati. Zalivalke so res ogromen porabnik vode.

Kot sem že napisala, rastline sprejemajo hranila v vodni raztopini; če te ni, torej tudi ni hrane za rastlino in rastline niso samo žejne, ampak so tudi lačne. Če voda enkrat je, nato pa je do naslednjega zalivanja zaradi vročine zmanjka, to pomeni, da rastline praktično vsak dan doživljajo stres. In seveda so tu posledice: fiziološke motnje, kot so črne lise na dnu plodov, trdi deli notranjosti paradižnika in zelena ter tudi trda ramena (ob peclju) plodov, slabo dozorevanje plodov, odpadanje cvetov …

Kako in kdaj namakati

Ko govorim o namakanju, moram odgovoriti na dve najpogostejši vprašanji ...

Celoten članek lahko preberete v poletni izdaji revije Rože & Vrt, ki je izšla 17. junija 2024.

Značke: namakanje, zalivanje

namakanje

Miša Pušenjak