Zelenjava
Kaj sodi v zgodnjepoletni zasaditveni načrt?
Mnogi vrtičkarji še vedno živijo v prepričanju, da se seje in sadi le pomladi, ko pridelek poleti pospravijo z gredic, pa le na pamet malce improvizirajo in pozabijo na vsa pravila kolobarja. Če želimo naš vrt optimalno izkoristiti in poskrbeti, da je kolobar ves čas upoštevan, pa z aktualizacijo zasaditvenega načrta pravzaprav nikoli ne končamo. Poglejmo si torej nekaj najpogostejših naknadnih posevkov, ki jih ne smete pozabiti sejati, oziramo raje saditi, ko se približuje poletje.
V vročem poletju manj sejemo in več sadimo
Naj se najprej ustavim pri teh dveh besedah. Zadnjič se je na spletnem omrežju neka navdušena vrtnarka prav grdo obregnila ob drugo, ker je ta napisala, da se (mislim, da fižol ali pa buče) sejejo. Da nima prav, ker se to sadi. Torej razrešimo ti dve besedi. V zadnjem času se je med vrtičkarji razširilo kar veliko pogovornih, a strokovno nepravilnih besed, zaradi katerih imam včasih tudi sama težave dobro razumeti, kaj nekdo želi od mene. V tem primeru to ni tako, a vseeno je dobro vedeti, za kaj gre.
Torej seme vedno sejemo, gomolje in sadike pa sadimo. Ne glede na velikost semena, ali so to buče ali fižol, ali pa drobno seme korenčka, solate …, seme posejemo. Sadike in gomolje, korenine, korene … pa sadimo. Za vzgojo sadik pa je treba seme seveda predhodno tudi posejati, in to najpogosteje v lončke.
Zdaj pa še k naslovu tega poglavja. Slovenski ljubiteljski vrtnarji najraje posejejo seme in menijo, da je to najbolj pravilen ali pa vsaj najenostavnejši način pridelave vrtnin. Pa ni ravno tako. Vsako živo bitje je najobčutljivejše v začetku svojega življenja, tudi rastline, ko kalijo. Zato je pridelava vrtnin iz sadik veliko uspešnejša. Kadar so razmere za rast rastlin slabe, to pa so poleg mrzle pomladi tudi vroči dnevi v juniju in juliju, je kaljenje vseh rastlin zelo slabo in počasno, včasih celo ustavljeno.
Sadike pa lahko vzgajamo nekje, kjer sonce le ni tako močno ves dan. Za poletno vzgojo sadik ne potrebujemo rastlinjaka, to celo ni priporočljivo. S sajenjem sadik kot prvič varčujemo vodo, saj z veliko manj vode zalivamo majhne sadike v lončkih. Skrbimo tudi za zdravo in živo prst, saj lahko po sajenju sadik tla takoj prekrijemo z zastirko, tudi s pleveli je manj dela, saj jih takoj lahko uničujemo z orodjem, ni nam treba na kolena … Seveda pa je moj nasvet pri presajanju, da poleti oziroma kadar je res suho, sadik ne zalijemo pred presajanjem, zalijemo pa vsako jamico, preden damo vanjo sadiko. Potem po presajanju pa zalijemo celo gredo, ne samo rastlin ali vrstic, zalijemo globoko in obilno in takoj položimo zastirke. S tem je uspeh zagotovljen.
Na prvem mestu sta listnati in brstični ohrovt
Te dve kapusnici pokažeta svojo moč šele v kratkem dnevu, ko so noči že hladne. Listnati ohrovt je sicer možno obirati tudi poleti, a takrat na prvem mestu nima prave vrednosti za naše telo in naše zdravje, prav tako pa nima pravega okusa in je trd in žilav. Šele s prvim mrazom postane krhek, sladek in okusen. Prav v jeseni in tudi pozimi pa je izredno koristen za naše zdravje, mnogi ga uvrščajo celo na vrh vseh užitnih rastlin. Brstični ohrovt pa, dokler niso noči hladne, sploh ne naredi pravih, čvrstih brstov. Mnogi so zato zaradi njega razočarani, a če pogledam police vrtnarskih centrov in tudi vrtnarij, so na njih že zgodaj spomladi tudi sadike brstičnega ohrovta, kar je neumno.
Brstični in listnati ohrovt in vse ostale kapusnice, ...
Celoten članek preberite vjunijski izdaji revije Rože & vrt, ki je izšla 20. 5. 2024.
