Zelenjava
Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja
Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekaterih rastlin, za katere je nekoč veljajo, da pri nas v celinskem podnebju nikakor ne morejo uspevati. V vrtovih na celini čedalje pogosteje srečujemo kakije, fige, palme, celo pistacijo in še kakšno drugo tipično toploljubno rastlino. Kako pa se spremembe poznajo v zelenjavnem vrtu? Vroča poletja nas silijo, da vrtnarjenje nekoliko prilagodimo in izbiramo vrste in sorte, ki lažje prenašajo visoke temperature, po drugi strani pa se nam prinašajo nove priložnosti in nam omogočajo, da tudi v svojih vrtovih vzgojimo zelenjadnice, za katere je nekoč veljalo, da uspevajo le daleč proč, v sredozemskem in subtropskem podnebju.
Plodovke ljubijo vroče
Ko se pogovarjamo o plodovkah, bi zagotovo vsakdo na prvem mestu pomislil na paradižnik, a sta paprika in jajčevec pri zahtevani toploti še pred njim. Te vrtnine so iz botanične družine razhudnikov, zato seveda zahtevajo veliko toplote, to pa je tudi razlog, da jih najpogosteje pridelujemo v rastlinjakih.
Za te vrtnine je značilno, da potrebujejo toploto že od sadike naprej. Zato bodite pozorni, da že pri vzgoji sadik temperatura ne pade pod 10 oC. Če se to zgodi, lahko pričakujemo, da bomo izgubili prve cvetove. Rastline sicer ne bodo pomrznile, a prvi pridelek paradižnika bomo imeli z najmanj 14-dnevno zamudo, pri jajčevcu in papriki pa bomo plodove obirali celo tri tedne pozneje kot običajno. Še posebno jajčevec je kot sadika izredno občutljiv za nizke temperature. Se vam je že zgodilo, da je prve cvetove nastavil šele konec julija ali celo v avgustu, v višino pa je zrasel tudi do 100 cm? To je zato, ker ste ga prehitro presadili na prosto ali pa so bile na hladnem tudi sadike.
Kot posledica prenizkih temperatur se kažejo tudi nepravilno oblikovani in poškodovani plodovi paradižnika. Do tega pride zaradi poškodb plodnice cveta, kar se lahko zgodi že v rastnem vršičku sadike. Če so na prvih plodovih spodaj velike kraste ali če so ti plodovi na videz »sestavljeni« iz več plodov, je rastline zeblo. Prav tako je lahko plod zaradi prenizkih temperatur naguban ali srčaste, izdolžene oblike, čeprav gre za sorte z okroglimi plodovi. Torej velja, da v času od prvih pravih listov rastline ne smejo biti na temperaturi, nižji od 15 oC.
Še ena lastnost kaže, da gre za toploljubne vrtnine. Če sadimo omenjene plodovke v prehladno zemljo, zemljo, ki še nima 15 oC, rastline ne rastejo nikamor. Paradižnik postaja rahlo ali celo temno vijoličast. Pri teh temperaturah namreč rastlina še ne more sprejemati fosforja iz tal, zato njen koreninski sistem ne more rasti. Tako se bo rastlina vse življenje borila s pomanjkanjem hranil, zato bo imela tudi slabši odpornostni sistem in bo prej zbolela.
Zato si vsekakor zapomnite in si položite na srce: paradižnika ...
Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože &vrt, ki je izšla 18. marca 2024.
