Zelenjava
Vzgojite svoj debeli krompir
Težko si predstavljamo tradicionalno nedeljsko kosilo brez krompirja. Zato tudi vrta ni brez vsaj gredice kifelčarja. Naj se nam ne mudi s sajenjem, ker je krompir botanični sorodnik paradižnika, paprike, jajčevca in feferonov. Za rast potrebuje temperaturo tal vsaj 8 °C, kar pomeni, da ga v osrednji Sloveniji sadimo nekje v začetku aprila, v toplejših predelih Slovenije pa nekoliko prej.
Brez strun
Zaradi svoje sorodnosti, različnih talnih bolezni in škodljivcev je v vrtu priporočljivo upoštevati vsaj triletni ali celo štiriletni kolobar. Moramo se zavedati, da po vsakem izkopavanju gomoljev v tleh vseeno še ostanejo korenine in drugi rastlinski ostanki, s katerimi se lahko težave prenašajo naprej. Eden nadležnejših škodljivcev krompirja so zagotovo strune – ličinke hroščev pokalic. Ena struna v tleh preživi od tri do pet let, preden se preobrazi v odrasel osebek. Ves čas, ko so strune v tleh, s prehranjevanjem povzročajo škodo na gomoljnicah, kot so krompir, korenje … Boj z njimi je zato velik izziv za skoraj vsakega kmeta ali vrtnarja. Težko jih je že odkriti, kaj šele odstraniti, saj živijo tudi meter in pol pod zemljo in se dvigujejo višje le, ko gredo po hrano.
Od letošnje sezone naprej pa lahko rečemo, da bo boj s strunami vse lažji, saj je zdaj na voljo vaba, ki prinaša dolgotrajno in okolju ter ljudem prijazno rešitev proti strunam. Vaba s svojo posebno zasnovo ter dodano feromonsko vabo, ki deluje do tri mesece in jo lahko menjavamo, učinkovito privablja odrasle osebke strun – hrošča pokalico. Vaba je preprosta za uporabo in ne vsebuje insekticidov.
Z rednim kolobarjenjem v vrtu se izognemo ne le strunam, ampak tudi napadu koloradskega hrošča.
Krompir lahko sadimo tudi v mešane posevke, s čimer bomo zmanjšali pojavnost nekaterih bolezni in škodljivcev. Skupaj s krompirjem lahko tako posejemo fižol, hren, kolerabo in špinačo; nikakor pa z njim ne sadimo paradižnika, kumar, bučk, graha, rdeče pese ali zelene.
Gnojenje
Pred sajenjem moramo za uspešno letino tla dobro pripraviti. Krompir bo dobro rasel v globokih in rahlih rodovitnih tleh z veliko vsebnostjo organske snovi. Zato je priporočljivo, da tla ...
Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože &vrt, ki je izšla 18. marca 2024.
