Delo
Filozofija brez odpadkov na domačem vrtu
O okoljskih vprašanjih govorimo veliko, a zagotovo še vedno ne dovolj. Da je to resnica, lahko preverimo z vašim razumevanjem t. i. filozofije »brez odpadkov« (angl. zero-waste). Če ste zadnja leta gledali priljubljen kuharski šov, ste verjetno videli, da sta se po tej filozofiji ravnala tudi zadnja dva zmagovalca, mlada fanta, za katera bi morda zaradi njunih rosnih let lahko sklepali, da jima je varovanje narave zadnja misel na tem svetu, a sta na srečo dokazala, da nekateri mlajši po tej filozofiji živijo še celo veliko bolj strastno kot starejše generacije. Pa je mogoče živeti brez odpadkov? Poglejmo, kako bi v izrabi pridelkov, ki zrastejo na vašem vrtu, lahko izboljšali svojo prakso.
Kaj je filozofija brez odpadkov? Glavna ideja, ki leži za tako miselnostjo, je seveda ohranjanje naravnih virov in varovanje okolja. A ne gre le za miselnost, pač pa za način življenja, delovanja in upravljanja, ko skušamo pridelati čim manj odpadkov, če pa ti že morajo biti, poskrbimo za to, da so ponovno uporabljeni, brez odlaganja ali sežiganja. Če odpadki torej nastanejo, jih skušamo spremeniti v hranila za zemljo in jih tako s kompostiranjem vrniti v naravne cikle prsti. Večina od vrtičkarjev že pridno kompostira, a ko hrano odložite na kompost, vas izzivam, da se naslednjič vprašate, kaj je vaš glavni povod za to dejanje. Vzdržujete kompostni kup zato, ker vam srce govori, da je to odgovorno dejanje za ohranjanje narave, ali je vaš glavni cilj predvsem to, da boste pridobili kakovostno in »zastonj« gnojilo za vaša tla? Seveda sta dobra in pozitivna oba odgovora, a ob takem vprašanju preverite le, koliko je filozofija brez odpadkov res tudi vaša filozofija …
Še pomembnejše pa je vprašanje, zakaj gre hrana sploh na kompost. Zakaj ne uporabimo vsega, kar nam ponudi narava, temveč v povprečju skoraj polovico pridelka zavržemo – nekaj zato, ker ga pripravimo preveč in ga ne moremo vsega zaužiti, še več pa zato, ker zaradi ustaljenih navad ne razmišljamo, ali bi morda lahko uporabili tudi dele pridelka, ki jih navadno odrežemo, ker pač ne vemo, da jih lahko uporabimo tudi drugače. Če gledate priljubljeno televizijsko kuharsko oddajo Master Chef, ste morda pri zmagovalcih zadnjih dveh sezon opazili prav to – njuna zmagovalna prednost je bila, da sta skušala surovine uporabiti v čim večjem deležu, tako da sta npr. uporabila tudi lupino, zeleno perje, odrezke …, ki jih drugače zavržemo ali odnesemo na kompostni kup.
Prav mogoče je, da se ob tem sprašujete, ali ni morda to pretiravanje in ne gre le za neko moderno igro v kulinariki, s katero skušajo udeleženi na prefinjen marketinški način potencialne kupce prepričati, da so nekaj posebnega … Pa se to res obnese tudi v domači praksi in kaj zares bi imeli od tega? Morda se na prvi pogled res ne zdi velika razlika, če odrezano zelenje korenja ali krompirjeve olupke odnesemo na kompostni kup ali če iščemo kreativne načine, da bi jih uporabili v svojih jedeh, a v resnici je ta odločitev izredno pomembna. Če ste bolj ekonomični v razmišljanju, je morda za vas prvo primerno vprašanje, kakšno ceno ima vaš kompost. Je že res, da ga pridelujete brezplačno, a kakšno ceno imajo odpadki, ki jih tja odlagate? So res »zastonj«? Koliko bi lahko prihranili, če bi odlagali res le tisto, kar ni za na krožnik, vse preostalo pa bi koristno porabili kot dragocen vir prehrane?
Še pomembnejše od tega vprašanja pa je, kakšne so naše vrednote. Kakšno dodano vrednost imajo? Če se odločimo, da bomo skušali pridelati čim manj odpadkov in je iskanje rešitev, da bi to v praksi tudi zares uresničili, naš osebni izziv, to pomeni, da se ravnamo po svoji srčni vrednoti, ki ima za nas res globok pomen – ne zato, ker bi nam ponujala kake koristi, temveč preprosto zato, ker verjamemo, da je tako prav in je vredno samo po sebi.
Kot pravijo strokovnjaki – največkrat so to znanstveni psihologi, ki raziskujejo, kaj določa pozitivno čustvovanje ljudi –, so take intrinzične vrednote nadvse pomembne, celo neprecenljive za naše dobro počutje. Kot verjetno opažate tudi sami, v današnjem svetu ogromno ljudi, lahko bi rekli celo večina populacije, trpi za neko vrsto duševnih težav – od tesnobe do stresne preobremenjenosti, depresije, agresije in drugačnega negativnega delovanja do sebe in drugih. Razlog za to je, da je moderna družba usmerjena vase, v individualizem in primerjanje z drugimi. Čeprav se marsikdaj pritožujemo, da je šel svet »v maloro«, pa zelo pogosto enako delujemo tudi sami, le da se tega ne zavedamo. Kratko malo nas v to potisnejo potrošništvo, spletna družbena omrežja, naša socialna okolica in hiter potek informacij, ki brez naše zavestne vednosti vplivajo na naše vrednote in v nas infiltrirajo večno negotovost ter občutek, da imajo nadzor nad našo srečo drugi in ne mi sami. To pa lahko hitro spremenimo, če se zavestno odločimo, da bomo upoštevali močne in pozitivne vrednote, in to ne glede na to, da okolje okoli nas morda ne deluje enako. Ko tako takim vrednotam tudi s svojimi dejanji strastno sledimo in ob tem preprosto vemo, da delamo prav, naše bivanje dobi večji smisel, poveča se naše notranje zadovoljstvo in s tem preprosto »dognojimo« svojo srečo. Dokazano so tako ljudje, ki sledijo intrinzičnim vrednotam, srečnejši in mentalno bolj izpopolnjeni. To pa je tudi pomemben del filozofije brez odpadkov – dobremu počutju daje prednost pred potrošništvom.
Ko boste tako naslednjič razmišljali o tem, kam bi odložili odpadke, pomislite, kako bi na vas vplivala rahla sprememba vašega razmišljanja in delovanja. Kako bi se vam spremenila kakovost življenja, če bi se zavestno odločili, da boste vedno poiskali vse načine, da tisto, kar imate danes za odpadek, jutri koristno uporabite in se z igrivim raziskovanjem preizkusite v svoji kreativnosti. Preprosto zato, ker je tako prav in ker bo tako bolje za vas in tudi za naše okolje ...
Za še malce dodatne spodbude si poglejmo nekaj primerov, kako lahko v svoji kuhinji uporabite tisto, kar ste do zdaj dajali na stran preprosto zato, ker ste verjeli, da ni dobro ali celo ni užitno.
Celoten članek preberite v oktobrski izdaji revije Rože & VTR, ki je izšla 16. 9. 2024.
