Izšla je nova številka!

Dopolnitve zakona zaostrujejo uporabo FFS – kaj to pomeni za vrtičkarje?

Lani novembra je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (FFS), ki zaostruje uporabo FFS. Tako lahko FFS kupujejo le še poklicni uporabniki z izkaznico,

Jagodni izbor super okusnih jagod

Ni lepšega kot spomladi stopiti na vrt in si utrgati svežo, rdečo jagodo. Ta sladki sadež ni le okusna poslastica, temveč tudi bogat vir vitaminov in antioksidantov, ki prispevajo k zdravju in do

Da bo pridelek bogat, ne izpustimo nobenega zaščitnega ukrepa

V tem času je v sadovnjaku že veliko dela in zato, da ne bomo izgubljali prostora po nepotrebnem, kar skočimo v sadjarski biodinamični koledar za mesec april. Kot ste zdaj že vajeni, ta pri oprav

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Vrtovi

Nov koledar na steni, novi trendi v vrtnarski areni

Spela Korinsek Kaurin

Obrnili smo nov list na koledarju in spet je čas za napoved vrtnarskih trendov. Kaj nam bo v prihajajoči vrtnarski sezoni še posebej všeč, česa bomo videli več na policah v vrtnarijah, kako se spreminja tudi miselnost nas, ljubiteljev vrtov in vrtnarjenja ... Poglejmo si, kaj napovedujejo strokovnjaki, ki spremljajo dogajanje v vrtnarski areni.

Že zadnjih nekaj let je prevladujoč trend, ki mu sledimo ljubitelji vrtnarjenja, zagotovo večja skrb za naravo in trajnost. Posledice podnebnih sprememb so vse bolj očitne in postaja nam vse bolj jasno, da s starimi vrtnarskimi praksami, ko smo sledili le svojim kratkoročnim potrebam, ne bomo mogli več slediti. V skladu s tem se spreminja percepcija, kaj je lepo in kaj ne. Minimalistični, po večini tlakovani vrtovi ali zelene oaze z natančno pristriženo »angleško« trato postajajo preteklost. Celo v mestih iščemo vedno nove načine, da v okolje pripeljemo nazaj čim več narave, zelenja in drevnine. V resnici trendi samo nadaljuje začrtane smernice v preteklih letih, le da je poudarek na njih vedno večji in večji.

Maksimalističen dizajn

Trendi govorijo, da so stroge minimalistične linije in prazni prostori s prefinjeno eleganco stvar preteklosti. Minimalizem je »out«, prestol prevzema »maksimalizem«. V vrtovih to pomeni, da v zasaditve ne vključujemo rastlin več le glede na to, kako lepe in »šik« so, pač pa dajemo prednost harmoničnim zasaditvam, v katerih vsaka rastlina podpira dobrobit tudi ostalih rastlin v združbi. Glavni kriteriji za izbor so, kako koristna je rastlina za celoten ekosistem v vrtu, kako močno prispeva k podpori biotske raznovrstnosti in kakšno simbiozo ponuja rastlinam v bližini. Tako nekatere nudijo oporo, druge vežejo dušik v zemlji, tretje skrbijo za množico opraševalcev, vključujemo tudi take, ki poskrbijo za zaščito in pokritost tal. Seveda to ne pomeni, da je pomen estetike zapostavljen – nikakor ne, saj je glavni cilj vrta še vedno to, da v njem srčno uživamo, nekoliko smo le spremenili miselnost, kaj je lepo in učinkovito. Tako kot lepota vrta, postajata za naše srce in oči pomembna tudi ekološko zdravje in biotska raznovrstnost.

Zasaditve in tudi vrtovi v celoti postajajo bolj divji in sprejemajo manj strukturiran dizajn. V resnici gre za posnemanje narave v njeni najbolj »divji« biti. Tako so v ospredju bogate barvne sheme, veliko je najrazličnejših tekstur, igramo se tudi z višinami. Ne samo da je tak vrt vizualno bolj pester in s tem vznemirljiv, povečuje tudi biotsko raznovrstnost, ne nazadnje pa zahteva manj dela in je tako dosegljiv tudi ljudem, ki imajo bolj naporen življenjski slog. Prevladuje predvsem sproščeno vzdušje, ko se v vrtu res lahko sprostimo in le uživamo v izvirnih lepotah narave.


Skrb za zemljo

Vrtičkarji imamo vedno več znanja in smo tako tudi bolj ozaveščeni, zato vse več pozornosti posvečamo zdravju tal oziroma zemlje, v kateri rastejo rastline. Osvojili smo, da je ohranjanje živosti zemlje osnovna naloga vsakega vrtičkarja in tudi lastnika vrta. Ne samo da s skrbjo za kakovost tal poskrbimo za dobrobit naših rastlin, na ta način prispevamo tudi k zmanjševanju toplogrednih plinov in s tem sodelujemo v boju proti podnebnim spremembam. Če namreč povečamo raven ogljika v tleh za le 0,4 odstotka, lahko bistveno zmanjšamo emisije toplogrednih plinov. To je zelo pomembno, saj ...

Celoten članek preberitev februarski izdaji revije Rože& VRT, ki je izšla 20. 1. 2025.

vrt v trendu

shutterstock