Zelenjava
Kako lahko pridelamo še malo več?
Za nami je zelo razgibano leto, ki je nekaterim na vrtu prineslo več, drugim malo manj. A kljub vsemu sem prepričana, da ste prav vsi imeli dovolj zelenjave za sproti. Mogoče nekateri nekaj manj ozimnice. V želji po povečanju samooskrbe marsikdo letos verjetno že razmišlja, kako bi lahko pridelal še več domače zelenjave in sadja. Pa je to mogoče? Poglejmo, kaj lahko naredimo, da bo tako.
Ne pretiravajmo z gnojenjem ali preozkim kolobarjem
Ko razmišljajo o bolj obilnem pridelku, številnim vrtičkarjem, in roko na srce tudi oziroma predvsem tržnim zelenjadarjem, padeta na pamet dve rešitvi: več gnojenja in ozek kolobar. Oboje strokovnjaki vsekakor odsvetujemo.
Kar zadeva gnojenje, naj poudarim, da samo uravnoteženo in zmerno gnojenje lahko prinese pridelek prav vsako leto, zagotovo pa tudi manj težav v stresnih poletjih. Teh bo v prihodnosti žal vedno več in več. Torej z gnojenjem sicer lahko vplivamo na povečanje pridelka, a ne z več gnojenja, ampak z nekoliko bolj premišljenim in natančnim gnojenjem.
Čeprav vedno znova poudarjamo, da je za zdrav pridelek pomemben kolobar, to mnogim še vedno ne pride v kri. Še posebej v rastlinjaku pogosto slišim, da kolobarja tam ni mogoče upoštevati, saj je prostor premajhen. Drugi menijo, da tega ne zmorejo, ne znajo … Slišala sem že veliko izgovorov. A zapomnite si: dolgoročno bo vaš rastlinjak prinašal obilen pridelek samo, če boste kolobarili. To pomeni, da le polovico rastlinjaka poleti lahko zavzamejo razhudniki, druga polovica naj bo čim bolj pisana. Podobno velja za zimo: takrat rastlinjak ne sme biti namenjen le gojenju solate, pač pa lahko ta zavzame le največ eno polovico prostora. V zimski kolobar bi jaz vnesla tudi rastline za zeleno gnojenje, predvsem belo gorjušico in meliorativno redkev.
Rastlinjak je gotovo prva izbira
Ko razmišljamo o večjem pridelku, nam bo rastlinjak v veliko pomoč. V rastlinjaku so pridelki višji, predvsem pa je njegova največja prednost, da imamo v njem lahko zelenjavo praktično celo zimo. Odvisno je seveda od površine, ki smo jo pokrili. Ker pa je tudi delovanje rastlinjaka vedno boljše, če je velik (gre sicer za volumen zraka), vedno poiščite rešitev tako, da boste lahko postavili čim večji objekt.
Kot rečeno, je nujno, da v rastlinjaku že v začetku vzpostavite čim širši kolobar. Saj veste, ko se pojavijo težave, je za kolobarjenje prepozno. In verjemite mi, da se v rastlinjaku težave pri solati pojavijo zelo zelo hitro. Pri plodovkah jih sicer še nekaj let ne vidimo, a tudi tam se začnejo izzivi že nekaj let po tem, ko nam paradižnik vsako leto raste na istem mestu.
Priporočam še nekaj stvari. Če rastlinjak postavimo na nevrtno zemljo, se pravi na trato, potem najprej posejemo belo gorjušico in jo tik pred cvetenjem takoj zadelamo v tla. Šele potem pripravimo zemljo za sajenje, ne glede na letni čas. Pri tem vsekakor ne smemo biti nepotrpežljivi in se vdati trenutnim željam, da bi iz rastlinjaka pridobili pridelek čim prej. Nikakor naj vas tudi ne zamika, da bi, ker zemlja ni tako dobra, kot vi mislite, da bi morala biti, v rastlinjak pripeljali novo zemljo. Ta pogosto deluje kot tujek in za nekaj let pogoje še poslabša. Raje naredite analizo zemlje in jo potem z zmernim, počasnim gnojenjem z organskimi gnojili, tudi z rastlinami za zeleno gnojenje, naredite tako, kot si jo želite. Vse, kar delamo v zemlji, z zemljo, naj bo počasno in postopoma, saj je zemlja živ organizem, ki hitrih sprememb ne prenese dobro.
Gnojenje v rastlinjaku naj bo še bolj zmerno kot na zunanjih gredicah – pogosto priporočam nižje odmerke kot na prostem. V rastlinjaku se nič ne izpira, zato bodo imele rastline vsega dovolj. Pogosto je v rastlinjaku toliko preveč hranil v zemlji, da celo škodijo vrtninam.
Rastlinjak je torej odlična rešitev za povečanje pridelka, predvsem za zgodnejši začetek sezone in podaljšanje sezone, a tudi v njem veljajo osnovna pravila zdrave pridelave: zmerno gnojenje in kolobar.
Kadar razmišljamo o večanju površine zelenjavnega vrta …
Mnogi svoje želje po večjem pridelku rešijo tako, da povečajo površino, na kateri pridelujejo vrtnine. To je sicer poleg rastlinjaka najbolj smiselna rešitev, a naj pri tem vseeno opozorim na nekaj dejstev.
Kadar vrt širimo v zelenico, obstaja velika nevarnost, da ...
Celoten članek preberitev februarski izdaji revije Rože& VRT, ki je izšla 20. 1. 2025.
