Izšla je nova številka!

Dopolnitve zakona zaostrujejo uporabo FFS – kaj to pomeni za vrtičkarje?

Lani novembra je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (FFS), ki zaostruje uporabo FFS. Tako lahko FFS kupujejo le še poklicni uporabniki z izkaznico,

Jagodni izbor super okusnih jagod

Ni lepšega kot spomladi stopiti na vrt in si utrgati svežo, rdečo jagodo. Ta sladki sadež ni le okusna poslastica, temveč tudi bogat vir vitaminov in antioksidantov, ki prispevajo k zdravju in do

Da bo pridelek bogat, ne izpustimo nobenega zaščitnega ukrepa

V tem času je v sadovnjaku že veliko dela in zato, da ne bomo izgubljali prostora po nepotrebnem, kar skočimo v sadjarski biodinamični koledar za mesec april. Kot ste zdaj že vajeni, ta pri oprav

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Trajnice na zelenjavnem vrtu – II. del

Miša Pušenjak

Kot smo ugotavljali že v pretekli izdaji revije, so zelenjadnice, ki spadajo med trajnice in zato na naših gredicah rastejo vrsto let zapored, v slovenskih vrtovih pogosto neupravičeno zapostavljene. Morda je krivo to, da smo zelenjavne vrtove vajeni urejati vsako pomlad na novo, zato na trajnice preprosto pozabimo ali pa se, predvsem zaradi nevednosti, do njih vedemo, kot da so enoletnice. Do te napake pogosto prihaja prav pri zelenjadnicah, o katerih bomo več govorili tokrat. Ker so trajnice, bodo na isti gredici rastle vrsto let, zato to upoštevajmo tudi pri zasaditvenem načrtu zelenjavnega vrta, ki ga, vsaj upam, v tem času že pridno pripravljate.

Drobnjak in kitajski drobnjak, dva sorodnika lukovk

Dve lukovki, ki jih sicer pogosto uvrščamo med dišavnice, sta kitajski drobnjak (kitajski česen, šopasti česen) in navadni drobnjak (narečno tudi šnitlah, šnitlih ali šnitloh). Gre za dve rastlini, ki imata podobne lastnosti, ne pa tudi enake uporabe in videza.

Drobnjak, njegovo botanično ime je Allium schoenoprasum, je seveda znana rastlina, ki jo najdemo tako na zelenjavnem vrtu kot v loncih ali celo na okrasnih gredicah. Angleži ga zelo pogosto gojijo v skalnjakih, saj je v času cvetenja res lep. Njegov sorodnik kitajski drobnjak (Allium tuberosum) je pri nas sicer manj znan, a že pri naših sosedih, v Avstriji, je skoraj vedno sestavni del zelenjavnega vrta. Na srečo se je pred nekaj leti njegovo seme pojavilo tudi na našem trgu, in ker je prav zares nadvse uporaben, bi ga morali na svojih vrtovih imeti vsaj vsi ljubitelji česna.

Obe rastlini sta, kot rečeno, seveda trajnici. Vzgajamo ju iz semena ali pa z delitvijo odrasle čebule. Pri hranilih sta skromni, preveč gnojenja lahko celo povzroča slabšo aromo listov, ki jih uporabljamo v kuhinji. Sejemo ju lahko od januarja naprej za sadike ali v aprilu pa vse do avgusta na stalno mesto. Deljenje rastlin in razsajanje se najbolje obneseta do začetka aprila, a tudi pozneje ni težav. Naslednji možni meseci pa so september, oktober in november.

Tukaj pa se podobnost neha.

Drobnjak ima okrogle, votle zelene liste, cveti nekje v maju, cvetovi so vijoličaste barve. Lahko jih sušimo in uporabimo v jesensko-zimskih aranžmajih. Pred cvetenjem in po njem režemo aromatične liste, ki imajo okus, podoben čebuli. Je sestavni del domačih juh. Uporabljamo ga kot dodatek različnim namazom in seveda v različnih omakah na piknikih. Drobnjak lahko sicer uporabljamo tudi čez zimo, če ga imamo v rastlinjaku, že naše babice pa so ga v septembru posadile v lonce in ga pustile zunaj do prvega mraza. Danes to prakso lahko nadomestimo tako, da damo lonce za približno 10 dni v zamrzovalnik. Tako rastlino prevaramo in je prepričana, da je zima že mimo. Zato začne v svetlem, a hladnem prostoru v hiši znova poganjati. Tako lahko njene liste uporabljamo celo zimo.

Kitajski drobnjak je nekoliko večja rastlina, ki kakšen teden za drobnjakom ...

Celoten članek preberite vfebruarski izdaji REVIJE Rože& VRT!

rabarbara

shutterstock