Zelenjava
Najpomembnejši sovražniki krompirja
Vrtičkarji na svojem vrtu radi pridelamo tudi nekaj krompirja. Je že tako, da je pomemben del naše prehrane in zato se ga vsekakor splača vključiti tudi na domače gredice. Poleg tega, da bomo tako imeli svoj pridelek in nam ne bo treba ponj hoditi v trgovino, bomo tudi zagotovo vedeli, da ni obdelan z neželenimi snovmi, kot je to pogosto pri kupljenemu. Da bomo zadovoljni s pridelkom, pa moramo poznati nekaj izzivov, ki se pri gojenju krompirja lahko pojavijo. Če jih pravočasno prepoznamo, lahko tudi dovolj hitro ukrepamo in jih preprečimo.
Krompir spada med razhudnike, ki so rastline toplega poletja in vlažnih tal. Kadar so poletja nekoliko hladnejša, predvsem pa bolj vlažna, se pri njihovem varstvu lahko srečujemo s številnimi težavami. Pri pridelavi na domačem vrtu je preventiva zato izredno pomembna, saj nam kurativni pripravki, domači ali kupljeni, pogosto ne morejo veliko pomagati.
Glavni ukrepi
Na prvem mestu med preventivnimi ukrepi je gotovo kolobar, saj je to osnova za vsako zdravo pridelavo. Vedeti moramo, da bolezenske klice in tudi koloradski hrošč preživijo samo na rastlinskem materialu gostiteljske rastline. Ne glede na to, kako natančni smo pri spravilu, v zemlji vedno ostane nekaj obolelih delov rastlin. Na njih ostanejo tudi trosi in ostanki gliv, bakterij in seveda virusov, prezimi pa tudi koloradski hrošč. Na srečo krompir sam nase ni preveč občutljiv, zato je triletni razmik med sajenji razhudnikov na isto mesto dovolj širok. Vendar ne pozabite, da so sorodniki krompirja tudi paradižnik, paprika, jajčevec, pa celo andska jagoda in pepino.
Na drugem mestu med ukrepi je pravilno gnojenje. Mnenje, da je hlevski gnoj najboljše gnojilo za krompir, ne velja več. Vsekakor je krompir zahtevna rastlina za gnojenje in potrebuje veliko hranil, a gnoj med njimi ni na prvem mestu. Krompir prednostno gnojimo s kompostom! Uporabimo ga lahko do 15 l/m2, vendar mora biti res dobro preperel in tudi presejan. Če organski ostanki niso razpadli do humusa, bodo motili dober razvoj gomoljev, zato je res treba odsejati, odstraniti vse še ne povsem razpadle dele rastlin. To naredimo s sejanjem komposta, kar pa žal v praksi ponudniki komposta skorajda ne delajo več. Seveda je tudi gnoj primeren za gnojenje, a ga je treba v tla zadelati že jeseni.
Prav tako krompirju škodi kalij v obliki kalijeve soli (kalijev klorid). Pomanjkanje kalija, tudi zaradi preobilnega gnojenja z dušikom (organska gnojila) ali fosforjem, ki ga je na vrtnih tleh zelo pogosto preveč še od prej, pomeni, da bo imel krompir težave z boleznimi. Zato sama zadnja leta pogosto svetujem, da ...