Vrtovi
Ideje za hitro preobrazbo zapostavljenih vrtnih kotičkov
Ko uživamo v vrtu v toplih poletnih dneh, poleg veselja čutimo tudi rahel ponos. To je naš vrt, naše zeleno kraljestvo in mi smo poskrbeli, da je videti tako dobro! No ja, razen tistega težavnega kotička, ki vsako leto štrli iz povprečja in za katerega kar ne moremo najti prave rešitve … Skoraj vsak vrt ga ima – nekaj kvadratnih metrov, kjer nič noče prav rasti, ali pa mesto, ki dobesedno magnetno privlači navlako in se spreminja v neugledno odlagališče. Čeprav ni v središču pozornosti in nam zato ne trka ves čas na vest, vseeno nekje globoko v sebi vemo, da bi lahko uredili tudi ta delček in poskrbeli, da se usklajeno zlije z našim preostalim vrtnim ponosom. In zakaj ne bi tega naredili prav to poletje? Da bo lažje, vam v spodbudo ponujamo nekaj hitrih in predvsem preprostih rešitev.
Pogosto so kritični kotički tisti, ki zaradi sence ali slabe drenaže ne zagotavljajo primernih razmer za rast rastlin, in tako se tam po večkratnih poskusih kratko malo vdamo in pustimo, da narava naredi svoje. To pomeni, da se v kotičku naseli neugleden plevel ali celo zazeva prazna in oguljena zaplata trave ali zemlje. Velikokrat, še posebno če so taki kotički nekje dovolj »na poti«, jih izkoristimo za odlaganje stvari, ki jih v vrtu uporabljamo sproti, kmalu pa se jim pridružijo še stvari, ki jih bomo morda potrebovali kdaj v prihodnosti. Tako v vrtu, še preden se dobro zavemo, ustvarimo pravo odlagališče velikih odpadkov. Vsa ta navlaka ima sicer v naši glavi še vedno funkcionalno vrednost, a v resnici ni veliko možnosti, da jo bomo v bližnji prihodnosti zares uporabili.
Čiščenje
Prvi korak k ureditvi je vsekakor čiščenje. To vam bo verjetno vzelo tudi največ časa, a ker gre za omejen prostor, bi moral en konec tedna povsem zadostovati. Ko bo to opravljeno, vas bo prevzel pravi cunami motivacije in kotiček bo po čiščenju na novo urejen, kot bi mignil. Tako kot velja za čiščenje doma, je ključno, da smo pri čiščenju čim bolj racionalni. Vse predmete, ki jih nismo uporabljali zadnjih nekaj mesecev ali – če so sezonske narave – zadnje leto, odpišimo. Tudi če bi jih kdaj v prihodnosti zares potrebovali, se zagotovo ne bomo spomnili, da ležijo pokopani pod kupom druge navlake.
Zbiranje navlake je v resnici igra psiholoških vzorcev oziroma podzavestnih prepričanj, ki smo si jih pridobili v otroštvu. Pogosto stvari težko zavržemo, ker imajo za nas neko čustveno vrednost, nanje so vezani določeni spomini, in če bi jih zavrgli, podzavestno ob tem čutimo, kot da bi zavrgli sebe. Drugi razlog, zakaj se od nečesa ne želimo posloviti, je naš podzavestni strah, največkrat strah pred izgubo ali neznanim. Stvari, ki jih hranimo, nam pomenijo nekakšno domačnost in s tem občutek ugodja; če to damo stran, pa nas je strah, da bi to zaščito in varnost izgubili. Za marsikoga je lahko zbiranje navlake tudi način odvračanja pozornosti od neke čustvene bolečine ali travme, ker stvari, ki jih ima pri sebi, zanj pomenijo občutek varnosti. Najpreprostejši razlog, zakaj nekaj shranjujemo, čeprav vemo, da je le malo možnosti, da bomo to še kdaj uporabili, pa je občutek krivde. V mladosti smo se naučili, da je treba stvari ceniti, in če zavržemo nekaj, za kar smo celo porabili denar, to pritisne na naš podzavestni gumb, ki prižge rdečo luč. Prav zaradi teh čustvenih in duševnih dejavnikov je lahko pospravljanje zelo naporen proces, a če poznamo ozadje našega delovanja, lahko razmišljamo bolj racionalno in si tako odločitve olajšamo.
Priporočljivo je, da še preden se lotimo pospravljanja, označimo ...
Celoten članek lahko preberete v poletni izdaji revije Rože & Vrt, ki je izšla 17. junija 2024.
