Zelenjava
Trendi na področju vzgoje zelenjadnic
Že vrsto let zvesto spremljam in opazujem tuje vrtnarske hiše in pridelovalce hrane, zato da sem ves čas na tekočem s tem, kaj novega in »vročega« dodajajo med svoje kulture. Vsaka novost me navduši in z veseljem jo preizkusim tudi na svojem vrtu, opažam pa, so se v tujini nekatere med njimi že uvrstile tudi med prave hite. Z velikim navdušenjem opažam, da se trendi obračajo v pridelavo zgodnjespomladanskih in tudi zgodnje- do poznojesenskih zelenjadnic, ki po svojem izvoru niti niso zares zelenjadnice. Še ne dolgo nazaj jih sploh nismo prepoznavali kot užitne rastline, danes pa si zaradi svojih prehranskih vrednosti z velikim naskokom pridobivajo priljubljenost in jih vedno pogosteje v tujini uvrščajo tudi v asortiment sveže spomladanske in jesenske zelenjave. Kaj pa pri nas? Bodo tudi na slovenskih tleh postale takšen hit? Naj vam predstavim tri takšne vzhajajoče zvezde.
Solinka (Salsola soda)
Trenutno je v tujini ena izmed največjih hitov med zelenjadnicami solinka, ki jo imenujejo tudi Salsola soda ali agretti. Naravno raste po vsem Sredozemlju, srečali pa jo boste tudi pod imeni roscano, fratrova brada, slanik, baril ali ruska bodika. Nadvse priljubljena je predvsem v Italiji in je cenjena kulinarična specialiteta v vrhunskih italijanskih restavracijah. Njen sloves je prišel celo do Združenih držav Amerike in tako se tudi tam prebija v najslavnejše restavracije.
Solinka je drugače zeliščna rastlina, ki je široka približno 50 cm in visoka do 60 cm. Ta enoletna sočnica je tesno povezana z morskim koprcem. Ima dolgo, drobnjaku podobno listje in, ko dozori, to je v približno 50 dneh, je videti kot velika rastlina drobnjaka. A okus je precej drugačen. Nekateri pravijo, da je nekoliko grenak, skoraj kisel, drugi ga opisujejo kot prijetno hrustljavo svežino s pridihom grenkobe in okusom soli.
Ime salsola pomeni sol, kar verjetno izvira iz načina njene uporabe. Solinko so namreč uporabljali tudi za razsoljevanje tal. Poleg tega so to sočno rastlino v preteklosti reducirali v natrijev pepel (tudi od tod ima enega od svojih imen), ki je bil sestavni del slavne beneške izdelave stekla. Ta praksa je bila v uporabi vse do 19. stoletja, ko jo je nadomestil sintetični postopek.
Danes se fratrova brada uporablja izključno v kulinariki. Jemo jo lahko svežo, pogosteje pa jo podušimo s česnom in oljčnim oljem ter postrežemo kot prilogo. Ko je solinka mlada in mehka, jo lahko dodajamo v solate. Pogosteje jo rahlo pokuhajo na pari in začinijo z limoninim sokom, oljčnim oljem, morsko soljo in sveže mletim črnim poprom. Veliko se uporablja tudi za servirno posteljico, predvsem v kombinaciji z ribami.
K njeni trenutni slavi so močno pripomogli ...