Zelenjava
Pokrivati ali ne, to je zdaj vprašanje
Vrtičkarji si pri setvah na prosto pomagajo z agrokopreno, saj mnogi menijo, da pokrivanje tal ogreje prst in zato tudi v mrzli zemlji seme kali brez težav. Kakšna je resnica o zaščiti vrtnin z agrokoprenami?
Kaj je agrokoprena?
Na našem trgu so se pojavile pred nekaj več kot dvema desetletjema. Po stari navadi smo jih poimenovali po blagovnih znamkah in so slovensko ime dobile dokaj pozno. Tako je k nam najprej prišla blagovna znamka Agryl, zato jih ponekod po Sloveniji imenujejo agril, drugod so se najprej srečali z znamko Covertan in te prekrivke zdaj imenujejo tako. Najpogosteje pa jo imenujemo z imenom slovenske blagovne znamke Vrteks kar vrteks. Gre za posebno vlaknato kopreno, ki je lahko različne gostote. Imamo lažje, spomladanske koprene in težje, zimske koprene. Razlikujejo se po tem, kako goste so.
Agrokoprena ne ogreje tal, je pa vseeno koristna
Agrokoprena deluje tako, da ne prepušča čez dan ogretega zraka v jasno in mrzlo nočno nebo. Zato je zelo koristna jeseni, ko so tla še ogreta. Takrat ima kaj zadržati, spomladi, ko so tla mrzla, jih pa seveda ne more ogreti. Zato pokrivanje tal po spomladanski setvi ne pripomore k toplejši prsti in hitrejšemu vzniku semena. Treba je počakati s setvijo, da se tla primerno ogrejejo za potrebe posameznih vrtnin. V hladno zemljo (do 8 stopinj Celzija) lahko sejemo le bob, grah, solato, redkvico in krešo. Presajamo pa lahko tudi sadike kapusnic in solate.
Agrokoprena je koristna, saj v suhem vremenu zadržuje v tleh vlago, kar pride prav tudi poleti. Takrat celo deloma hladi tla, saj jih rahlo zasenči. Še bolje kakor plosko pokrivanje setev poleti pa je, da agrokopreno rahlo dvignemo s tal tako, da jo pripnemo na palčke, zapičene v tla na robovih gredic.
Z zaščitno kopreno po setvi zavarujemo posevek pred pticami, da ne morejo do semen, pa tudi mačkam preprečuje brskanje po gredah.
Zaščitna koprena pred mrazom resnično varuje sadike
Zaščitna koprena pa pred mrazom resnično varuje sadike in jim predvsem nekoliko ogreje noči, kajti resnični izolator ni agrokoprena, temveč zrak. Pokrita na plosko zemljo torej spomladi ne deluje tako, kakor menijo mnogi, saj ne varuje setve, res pa je, da deluje pokrita čez rastline. V bistvu jih varuje zračni žep med tlemi in kopreno, ki ga tvorijo rastline. Zrak se čez dan ogreva veliko bolj kakor prst, koprena pa ponoči prepreči hitro uhajanje toplega zraka v ozračje. Tako koprena blaži temperaturne razlike med dnevom in nočjo, kar je seveda nadvse dobrodošlo. Bolje deluje celo, če jo napnemo prek lokov, saj drugače lahko na stikih koprene in listov mraz liste vseeno ožge.
Zato je dobro s kopreno pokriti tudi v rastlinjaku posajene sadike, na gredicah pa zlasti zgodaj posajeni krompir in zimsko solato. Le-to pred pokrivanjem okopljite (prst se mora seveda primerno osušiti), nato pa jo prekrijte. Tako bo dozorela tudi do 14 dni prej. Da pa ne bi dozorela vsa naenkrat, je pokrijte samo del, morda polovico. Če imate radi zgodnje zelje, cvetačo, brokoli ali nadzemno kolerabico, si tudi te vrtnine s prekrivanjem z agrokopreno lahko pridelate zelo zgodaj.
Tudi pred škodljivci so pokrite vrtnine varne
Še zadnja uporabna lastnost agrokoprene je preprečevanje škodljivcem, da bi škodili našim vrtninam. Najpogosteje kot zaščito pred čebulno muho pokrivamo čebulo, tudi česen, in to že bolj zgodaj. Pred muho je treba zavarovati tudi v aprilu posajeni por. Tudi kapusova muha naredi v aprilu in maju veliko škode, zato je priporočljivo prekrivati tudi sadike zeljevk oziroma kapusnic.
Pri prekrivanju vrtnin s kopreno zaradi škodljivcev moramo paziti, da je pokrivanje zanje resnično neprehodno. Agrokoprena ne sme biti preluknjana, robovi pa morajo biti dobro zadelani v tla. Muha namreč nekaj časa išče dostop do prekritih vrtnin in se kar nekaj dni sprehaja po prekrivki. Če najde luknje, je lahko škoda še večja.
Koprena je torej odlična iznajdba, ki nam lahko na vrtu veliko pomaga. Nikakor pa spomladi tal ne ogreje dovolj za zgodnje posevke. Zato je s setvijo treba čakati tako dolgo, da se prst na zelenjavnih gredicah primerno ogreje. Druga zgodba je zaščita sadik in varovanje pred škodljivci. Tam je agrokoprena praktično nenadomestljiva.