Vrtovi
Novo življenjsko obdobje nekega vrta
Privilegij imam, da z lastniki vrtov sodelujem dolga leta, pogosto celo desetletja in tako sem z njimi tudi, ko pridejo v nova življenjska obdobja ter želijo temu prilagoditi svoje vrtove. Tako je bilo tudi pri vrtu, ki bo predmet tokratne predstavitve prenove. Pred desetletji smo vrtu dodali ribnik, ki je lastnikoma prinesel veliko veselja, žal pa ga lastnica, ki je ostala sama, ni zmogla več vzdrževati. Namesto da bi se ribniku čisto odrekla, smo našli rešitev, ki bo obvladljiva in bo kot neke vrste suhi vrt še vedno lep spomin na ribnik, ob katerem je lastnica uživala s svojim pokojnim soprogom. Naj prispevek služi tudi kot lekcija, da čeprav včasih ne gre vse tako, kot si želimo, ne obupajmo, pač pa poiščimo rešitve, ki so morda bolj dosegljive, a so še vedno usklajene z našim srcem.
Vsak vrt, njegova hortikulturna ureditev, je spočet najprej v mislih lastnikov, v njihovih željah in rojen v delu načrtovalca, ki da vrtu končno obliko. Pa je res tudi dokončna, kot je dokončna umetniška slika, ko zapusti umetnikov atelje in celo stoletja dolgo visi na steni v muzeju ali pri zbiratelju? Ja, govorim o vrtni umetnosti, oblikovanju okolja z rastlinami, zakaj torej primerjava z umetniškim likovnim delom? Ker vrt je likovno delo, a namesto dvodimenzionalno, je oblikovan v treh dimenzijah, je prostor. Občutek prostora morajo slikarji »prigoljufati« z uporabo slikarske perspektive, tekstur in barv, ker slika tretje dimenzije nima, je zgolj ploskev. Te tehnike so slikarski mojstri razvili do popolnosti in hvala jim za to, saj jih uporabljamo tudi v vrtnem oblikovanju. Kako bi sicer majhen vrt oblikovali tako, da se zdi večji, kot je v resnici, ali pa neskladen vrt, ki je dolg in ozek, naredili očem bolj všečnega. Seveda lahko prostor z nepoznavanjem teh tehnik tudi skvarimo.
Naše slikarsko platno je zemljišče, pogosto mu je dimenzijo višine treba šele dati, če v delo dobimo prazno parcelo, torej prazno platno. Šele z volumni, kot so drevesa in večji grmi, pergole, stebri, vrtni paviljoni …, pričaramo pravi občutek tridimenzionalnega prostora. In pomnite, najmanjši na pogled je prazen vrt!
Poleg teh treh geometrijskih dimenzij v vrtnem dizajnu upoštevamo še vsaj tri. Prva in najpomembnejša je gotovo dimenzija časa: vrt se spreminja, ne samo iz leta v leto in iz enega letnega časa v drug letni čas, temveč tudi iz dneva v dan. Nikoli ni povsem enak! V nasprotju s slikarskim delom, ki je vedno tako, kot je bilo ustvarjeno. In prav v tem je čar vrta, saj ga lahko raziskujemo vsak dan in vedno bomo odkrili nekaj novega. Naloga oblikovalca je, da vrt naredi še bolj skrivnosten in da je odkrivanje novega toliko bolj zanimivo. Idealno je, da vrta ne moremo zajeti v enem pogledu, torej da ga je mogoče zaobjeti z enim pogledom z istega razgledišča. Takšen vrt je nezanimiv in dolgočasen ter ne vabi opazovalca k raziskovanju in sprehodu po vrtu. In zato se tudi zdi, da je manjši, kot je v resnici.
Peta dimenzija, ki je umetniška slika nima, je zvok. Pa s tem ne mislim na ropot sosedove kosilnice ali hrup z ulice, čeprav se z ustrezno zasaditvijo tudi z neprijetno zvočno sliko lahko nekoliko spoprimemo. V mislih imam prijetne zvoke, šume, ki pomirjajo, in prepričan sem, da tudi zdravijo.
Na prvo žogo bi verjetno pomislili na žuborenje vode. In prav imate! Še tako majhen vodni motiv v naš prostor lahko vnese prijetno in pomirjajoče žuborenje, pa tudi življenje: ptice, kačje pastirje, dvoživke, ježe …, saj je voda vir življenja, v vrtovih naših naselij pa je zelo redka. Zato pravim, da so naše stanovanjske soseske skoraj polpuščave. In ne bojte se komarjev! Manj jih bo, saj njihove ličinke lahko preživijo le v popolnoma mirni vodi, vodo v ribnikih pa v gibanje poganja črpalka in zato namesto gojišča komarjevih ličink postane smrtna past zanje. Da ne govorim o predatorjih, kot so kačji pastirji in njihove ličinke, ribice, vodni drsalci … Ne samo voda, tudi trave prijetno šelestijo, poleg tega nam v vetriču pričarajo tudi gibanje. Pa suhi plodovi, ki jeseni in čez zimo obvisijo na drevju ter prijetno rožljajo, ko malo zapiha, kot je to pri latnatem mehurniku.
In smo pri šesti dimenziji vrtne slike. Le kaj bi to lahko bilo? Vonj! Vonj je lahko celo tema vrta. V nemških vrtnarskih revijah in knjigah jo omenijo kot »zum Thema Duft garten«, v angleških pa »Fragrant Garden«. Žal je ta kakovost pri načrtovanju vrtov vse prevečkrat zanemarjena. A spomnite se pomladnega vonja narcis in hijacint ter nekaterih dobrovit, pa pozneje vonja španskega bezga in skobotovca, kovačnika, floridskega dišečnika, poleti pa, seveda, kraljujejo vrtnice. A treba je izbrati dišeče in odporne sorte, ki jih lahko družimo z dehtečimi sivkami in ruskim žajbljem, ki sta klasični spremljevalki kraljice vrta. Lepo dišijo tudi lilije, okrasni tobak, nageljni, nekatere potonike …
Celoten članek preberite vnovoletni izdaji revije Rože & Vrt, ki je izšla 18. novembra 2024.
