Drevnina za majhne vrtove

Vrtovi

Drevnina za majhne vrtove

Matjaž Zupančič

Žal so dandanes vrtovi ob zasebnih novogradnjah vse manjši. Bolj vrtiči kot vrtovi. Cene gradbenih parcel so pač visoke, pa še kakšen drug vzrok bi se našel. A se v tem članku ne bom poglabljal v to. Dejstvo je, da so obhišni vrtovi vse bolj mikroskopske velikosti, zato je nujno dobro premisliti, katere vrste okrasnega drevja in grmovnic bomo sadili, da ne bi šele čez nekaj let ugotovili, da smo si privoščili drevo, ki zraste preveliko za naš vrt. Ne slepimo se, da je preveliko s škarjami in žago mogoče prisiliti v želeno velikost, ob tem pa naj bi bilo še lepo. Če boste tako v naslednjih tednih izbirali novo drevnino za vaš vrt, vsekakor izberite vrsto in sorto drevesa, ki bo s kar najmanj posegi zraslo do ravno pravšnje velikosti za vaš vrt.

Zakaj bi sadili drevje tudi v malem vrtu?

Drevo je čudovit habitat za množico živalskih vrst, daje jim hrano in zavetje. Poleg tega da vrtu strukturo ter gradi njegovo arhitekturo in prostor, nudi nam zavetje pred vročino in močnim soncem ter zaščito pred radovednimi pogledi iz okolice. Skupaj z grmovnicami nam omogoča zasebnost bivanja na vrtu.

Dobra novica je, da imamo na voljo številne vrste drevja, ki brez močne »omejevalne« rezi zrastejo nižje od osmih metrov in v naš vrt lahko spomladi ali poleti vnesejo tudi barve cvetja, čudovite barve jesenskega listja in celo lubja pozimi. Ni treba skrbeti, da bi zrasla previsoko, z nežno in strokovno opravljeno rezjo jih je mogoče tudi nekoliko prilagajati našim željam.

Seveda se je treba pred nakupom sadike in sajenjem pozanimati, ali je drevo, ki bi si ga radi omislili, primerno za našo lokacijo, koliko mraza prenese, kakšna tla potrebuje, koliko vode zahteva. Šele ko si odgovorimo na ta vprašanja, poiščemo ustrezno drevesno vrsto ali sorto v njenem okviru. Na primer lipovec Tilia cordata lahko zraste od 18 do 25 metrov v višino in od 10 do 15 metrov v širino ali celo več, sorta Tilia cordata 'Orange Winter' pa zraste le od 8 do 10 m v višino ter ima za nameček pozimi čudovito oranžno lubje in živo rdeče brste na enoletnih poganjkih. Da je te zimske barve več, ga tudi redno nekoliko obrezujemo. Ni ravno majhno drevo, je pa dober primer, kako velike so lahko razlike med botanično vrsto in njenimi sortami. In če imate le malce večji vrt, jo toplo priporočam. Še manjši je lipovec Tilia cordata 'Lico', ki svojo gosto krošnjo »potegne« le od 4 do 6 m v višino ter vas sploh ne prikrajša za svoje čudovito in dišeče cvetje. Potrebujejo sončno lego, obnesejo pa se tudi v svetli senci. Tla morajo biti dobro odcedna, zmerno kisla do alkalna in dobro založena s hranili. Uspevajo tudi v slabših tleh, če le niso zelo suha. Odrasle rastline sicer dobro prenašajo sušo.

Japonski javorji

Japonski javorji so ena najbolj zaželenih drevesnih vrst v naših vrtovih. No, niso čisto vsi samo japonski, nekatere vrste izvirajo tudi iz Kitajske in Koreje, skupna pa jim je čudovita jesenska obarvanost listja vse od rumene do živo in globoko rdeče. Acer palmatum ali pahljačasti javor, njegova domovina so Kitajska, Koreja in Japonska, zraste le od 5 do 7 m v višino in prav toliko v širino. Od japonskega javorja Acer japonicum se loči po obliki listov; pahljačasti javor ima od 5- do 7-krpe liste, redko 9-krpe, japonski javor pa od 7- do 9-krpe, tudi 11-krpe. Uspevajo v rahlih, svežih, vlažnih, a odcednih tleh. Dobro je, če so zmerno kisla, a Acer palmatum je precej prilagodljiv. Ne bo vam pa odpustil težkih, nepropustnih tal za zastajajočo vlago. V takih razmerah ga bodo počasi uničile koreninska asfiksija (odmiranje koreninskih laskov zaradi pomanjkanja kisika v tleh) in lesne gobe.
Poleg botanične vrste je na izbiro še cela vrsta sort: rdečelistni A. palmatum 'Atropurpureum', ki zraste le od 3 do 5 m v višino, in nekoliko manjši, do 4 m višine, A. palmatum 'Bloodgood', ki slovi kot eden najboljših in najbolj rdeče obarvanih japonskih javorjev. A. palmatum 'Deshojo' je le tri metre visok, njegovi mladi poganjki so karmin rdeče barve, poleti pa listje dobi sveže zeleno barvo. Še manjši so pahljačasti javorji sort 'Dissectum', s fino, globoko narezanimi listi, ki počaaasi dosežejo le od 2 do 2,5 m višine, a so v zreli starosti širši od višine.

Pravi japonski javorji Acer japonicum imajo podobne zahteve glede tal, vendar so zahtevnejši in manj prilagodljivi kot A. palmatum. Ustrezajo jim izključno rahla, humozna, vlažna, a dobro prepustna tla. So kalcifobni, torej ne prenesejo kalcijevega karbonata v tleh, ki morajo biti rahlo kisla. Zastajajoče vode in težkih tal vam ne bodo odpustili. Najbolj znani sta sorti A. japonicum 'Aconitifolium', ki zraste v višino in širino od 3 do 5 m, in A. japonicum 'Aureum' ali pravilneje A. shirasawanum 'Aureum', ki počasi zraste v višino od 3,5 do 4,5 m. Na Nizozemskem je čez sto let star primerek dosegel 5 m v višino in širino. Rad ima sicer pred močnim soncem, ki ga lahko ožge, zaščitene lege.

***FOTO: Sadimo3-nov24.jpg: A. shirasawanum 'Aureum' ***

Magnolije

Magnolije so s svojimi nebeško lepimi cvetovi prava spomladanska ikona in njihove kompaktnejše sorte so ena od najlepših dreves za male vrtove. Primerne so tudi kot predhišna drevesa, saj obiskovalcem nudijo čudovito cvetno dobrodošlico, ki pogosto lepo diši. Rade imajo sončno in zaščiteno lego, na izpostavljenih jih zelo rada opali pozna pozeba. Tla naj bodo ...