Vrtovi
Pogled v preteklost, pot v prihodnost
Travniški sadovnjaki v Sloveniji so izjemna dragocenost, ki nosi sledi bogate kulturne in naravne dediščine. Opominjajo nas, da so naši predniki s preudarnim opazovanjem narave pridelovali različno sadje, orehe in kostanje brez intenzivnega obrezovanja, škropljenja in gnojenja z umetnimi gnojili ter rednega mulčanja okoli dreves. Kljub temu so travniški sadovnjaki v drugi polovici prejšnjega stoletja zaradi pospešene mehanizacije v kmetijstvu začeli izginjati. Nadomeščali so jih intenzivni nasadi nizkodebelnih sort. To pa ni povzročilo le izgube kulturne podobe, ampak tudi upad številnosti in raznovrstnosti lokalnih sort, izgubo raznolikosti rastlinskih in živalskih vrst ter zmanjšanje naravnega ravnovesja. Je čas, da se vrnemo k travniškim sadovnjakom?
Zgodovina travniških sadovnjakov
Travniški sadovnjaki so se najpogosteje pojavljali ob domačijah, v mejicah, ob cestah in na južnih pobočjih gričev. Ključna značilnost teh sadovnjakov je način sajenja, ki je po večini temeljil na samoniklih sadnih divjakih, ki so jih naši predniki opazili med ročno košnjo. Ta drevesa so nato cepili z želeno sorto. Ker imajo taka drevesa močne korenine, so zrasla visoko in ustvarila gosto krošnjo, zato so bila veliko bolj odporna proti suši in objedanju korenin (miši, rovk in voluharjev).
Pri cepljenju so izbirali vrste in sorte, ki so se razlikovale glede na čas cvetenja in zorenja plodov, velikost in okus plodov, obstojnost pri skladiščenju in glede na namen uporabe. To jim je zagotavljalo, da so lahko pobirali in uživali plodove vse leto.
Med sadnimi drevesi so prevladovale jablane, hruške, slive, češnje, skorši, orehi in kostanji, v manjšem številu pa so rastle tudi marelice in breskve. Med jablanami so prevladovale značilne stare sorte, kot so bobovec, štajerski mošancelj, kanadka, carjevič, krivopecelj, rdeči boskop, zlata parmena, dolenjska voščenka, beličnik in starkova rana. Med hruškami so prisegali predvsem na mošnice, kot sta tepka in vinska mošnica, ter žlahtne hruške, ko so pastorjevka, konferans, viljamovka in junijska lepotica. Med slivami so bile pogoste domača češplja, čačanska rodna in čačanska zgodnja. Zaradi velike raznovrstnosti so bili travniški sadovnjaki tudi manj občutljivi za vremenske nevšečnosti, kot so pozna spomladanska in zgodnja jesenska pozeba, suša in močni nalivi.
Travniški sadovnjaki so omogočali trajnostno pridelavo hrane, saj so bila velika, dobro ukoreninjena sadna drevesa bolj dolgoživa, odporna proti boleznim, škodljivcem in neugodnim vremenskim pojavom. Takšna drevesa so poleg hrane za človeka ponujala tudi obilico hrane in življenjskih habitatov za različne insekte, dvoživke, plazilce, ptice, sesalce in avtohtone rastline. Prav te živali in rastline so poskrbele za naravno ravnovesje in omogočile pridelavo hrane brez škropiv in umetnih gnojil.
Razlogi za opustitev travniških sadovnjakov
Opustitev travniških sadovnjakov je predvsem posledica intenzivne mehanizacije v kmetijstvu v drugi polovici prejšnjega stoletja. V preteklosti so bili visokodebelni travniški sadovnjaki zasajeni tako, da so omogočali ročno košnjo in pašo živali pod drevesi. Zaradi težav pri strojni košnji in spravilu sena so mnogi travniški sadovnjaki izginili. Nadomestili so jih s hitro rastočimi nizkodebelnimi sortami v intenzivnih nasadih, ki so sicer dajale večje plodove, a so zahtevale redno škropljenje, gnojenje z umetnimi gnojili, redno mulčanje in intenzivno strojno vzdrževanje. Takšne prakse so dolgoročno nevzdržne. V zadnjem stoletju so povzročile propad številnih naravnih ekosistemov, od katerih je odvisen naš obstoj.
Razlog za propadanje še obstoječih travniških sadovnjakov je, da z redno strojno košnjo onemogočamo razrast samoniklih sadnih divjakov, ki so temelj za zdrava in odporna drevesa v vsakem nasadu. Obstoječa drevesa se tako starajo, mladih dreves, ki bi jih lahko nadomestila, pa zaradi redne strojne košnje ni.
Uporaba travniških sadovnjakov v sodobnem načinu življenja
Če želimo ohraniti številne pozitivne vplive travniških sadovnjakov na naše okolje, zdravje in dobro počutje, moramo odpraviti glavni razlog, zaradi česar smo jih začeli opuščati – nepraktičnost vzdrževanja in pobiranja plodov.
Pri zasaditvi travniških sadovnjakov upoštevamo ...
Celoten članek preberite vfebruarski izdaji REVIJE Rože& VRT!
