Vrtovi
Vrt za »napolniti baterije«
No, tole je zadnja številka naše revije v tem letu, zato lahko rečem, da je novoletna, čeprav je bilo, ko sem pisal tale članek, do najdaljše noči v letu še daleč. Ko bo revija izšla, bo še do Miklavža kar trajalo, kaj šele do novega leta. A če si že v začetku novembra trgovine nadenejo novoletni kič in nam ponujajo novoletne okraske in lučke in darila, potem tudi jaz lahko že »rodim« kak načrt vrta, ki bo do pomladi čakal na zeleno luč, da bomo vanj zasadili prvo lopato. Ja, potem pa še drevje, grmovnice, trajnice, najprej pa bo, kot je to v navadi, treba urediti utrjene površine.
Kot je to pri meni že običaj, je lokacija tajna zaradi varovanja osebnih podatkov in te skrivnosti ne bi izvlekli iz mene, četudi bi me hudo mučili. Še če bi me praskali po podplatih celi dve uri, vam ne bi uspelo!
Torej, parcela, nekje na Gorenjskem, je velika kar zajetnih 1769 m2, a večji del je že pozidan s kompleksom stanovanjske hiše, delavnic in drugih poslovnih prostorov ter velikim asfaltiranim dvoriščem, ki služi za dostavo in za parkirišče za stranke podjetja. Za ozelenitev je tako ostal le del zemljišča v izmeri približno 446 m2, kar je precej manj od malega zlatega reza celotne posesti, ki je 676 m2. A z že utrjenimi površinami, ki že po predvidenem namenu gravitirajo na bodoči okrasni vrt, kot je AB plošča za bodočo letno kuhinjo s peščeno teraso, življenju na prostem namenjene površine merijo skupno 609 m2. Ni malo, sploh če pomislimo, da je večina današnjih hišnih posesti mnogo manjša od tega, izključno hortikulturi namenjenega prostora.
Za razliko od vrta iz prejšnje številke te revije, ki je bil proti zahodu odprt v krajino s čudovitim razgledom na Šmarjetno goro pa vse tja do karavanškega Stola, v danes obravnavanem vrtu možnosti t. i. izposojene krajine ni. Z južne in zahodne strani ga omejujejo stavbe in asfaltirano dvorišče lastnikov, z vzhodne strani, prav na meji, v vrt »skače« gospodarsko poslopje sosednje kmetije z ne prav prelestno, neobdelano fasado. S severne strani pa nanj »špega« sosednja visokopritlična hiša brez kake pretresljivo lepe hortikulturne ureditve, ki bi si jo lahko izposodili na pogled. Duh prostora je torej popolnoma drugačen! Če naj bi domači, njihovi gostje in zaposleni na tam vrtu uživali mir in zasebnost, je treba motečo okolico v kar največji meri izključiti. Eskapizem torej v svoji najčistejši obliki!
Kolikor sem spoznal delo lastnikov in njihovih zaposlenih, je izredno natančno in zahteva visoko osredotočenost, kar verjetno človeka na neki način izčrpa bolj kot porivanje polnih samokolnic po terenu. Veliko imajo tudi dela s strankami, zato mislim, da jim bodo mirni kotički v naravi, obkroženi z zelenjem in zanimivim cvetjem, koristili med odmori in v prostem času, da si bodo lahko spet napolnili »baterije«.
To so razlogi za precej vase zaprto zasaditev. Z južne strani naj prepreči poglede s parkirišča in dostavnega prostora, na vzhodni strani je treba vsaj deloma zakriti veliko ploskev opečne fasade sosedovega hleva, s severne strani pa naj sosedje vidijo le lepo drevje in grmovnice, nikakor pa ne ljudi, ki bi tam posedali. Pa tudi sami se bodo drug pred drugim lahko skrili, ker sem v vrtu oblikoval štiri prostore za posedanje in druženje. Zakaj? Ne samo zato, da...
Celoten prispevek preberite v zadnji izdaji revije Rože & vrt v letu 2023.
