Vrtovi
Bodinierova lepoplodovka: poznojesenski okras z vijoličastimi jagodami
Pozno jeseni nam vsak dan vzame nekaj barve – pisano jesensko listje odpade, barvite plodove pa pozobljejo ptice. Na našo srečo vsi plodovi niso tako slastni in se jih ptice lotijo šele po tem, ko ni več nobene druge hrane na vidiku. Take so kovinsko vijoličaste jagode bodinierove lepoplodovke, ki so po kupčkih razporejene po golih poganjkih listopadnega grma. Zato so lepoplodovke povsod po svetu našle svoje mesto v vrtnih zasaditvah za poznojesenski in zimski okras.
Izvor in opis
Lepoplodovke so rod listopadnih grmovnic in majhnih dreves, večino vrst najdemo na naravnih rastiščih Vzhodne in Jugovzhodne Azije. Uspevajo tudi v Avstraliji, na Madagaskarju, jugovzhodnem delu Severne in Južne Amerike, kjer v toplejših predelih liste obdržijo tudi čez zimo. Zanimivost pri rodu lepoplodovk (Callicarpa) odraža dejstvo, da je barva plodov različnih vrst povezana z njihovo geografsko razširjenostjo. Tako v tropskih predelih uspevajo pretežno vrste z rdečimi in črnimi plodovi, vijoličasti in beli plodovi pa so značilni za vrste, ki rastejo na nekoliko višjih nadmorskih višinah in prenesejo tudi nižje temperature.
Bodinierova lepolodovka (Callicarpa bodinieri) svoje vrstno ime dolguje francoskemu misijonarju in botaniku Emilu Mairi Bodinieru, ki je v 19. stoletju živel in delal na Kitajskem. Ta lepoplodovka je dva metra in pol širok in do tri metre visok grm z vitkimi, pokončnimi vejami. Listi so zeleni, preprosti, eliptične do jajčaste oblike. So ...
Celoten članek preberite v novembrski izdaji revije Rože & vrt, ki je izšla 16. 10. 2023.
