Vrtovi
Ko zvezda vrta postane bezeg …
V prejšnji številki te revije je bil govor o oblikovanju okrasnih nasadov s španskim bezgom. In zakaj ne bi pri bezgih ostali še »enu malčk«? No, čeprav ima španski bezeg z bezgi ravno toliko skupnega kot s Španci!
Kakorkoli že, pravi bezgi so člani rodu Sambucus, ki ga po novem ne uvrščajo več v družino kovačnikovk Caprifoliaceae, ampak v družino pižmičevk Adoxaceae. Petindvajset vrst, članic tega rodu, se je odločilo, da jim najbolj ustrezajo zmerno in subtropsko podnebje na severni in južni polobli. Imajo pa severno raje kot južno, a jih najdemo tudi v Avstraliji in Južni Ameriki.
Da se ne bi izgubili v svetu, naj povem, da so pri nas avtohtone tri, splošno dobro znane vrste tega rodu: črni ali navadni bezeg Sambucus nigra, divji ali rdeči bezeg Sambucus racemosa in smrdljivi bezeg ali habat Sambucus ebulus. Prva dva sta pravi grmovnici, habat pa je postavna, kar do dva metra visoka zelnata trajnica, ki ji je slovensko ime dal neprijeten vonj njegovega cvetja.
Smrdljivi bezeg oziroma habat
Smrdljivega bezga ne uporabljamo kot okrasno rastlino na vrtovih, morda bi ga našli le na vrtu Adam´s Family. Poleg neprijetnega vonja je habat tudi nekoliko strupen, čeprav se je njegovo posušeno koreniko uporabljalo v ljudskem zdravilstvu pri vodenici, pospeševal pa naj bi tudi izločanje seča in delovanje ledvic. Če sem prav prebral, so čaj pripravljali iz žličke droge, ki so jo prelili s 174 litri vroče vode! Dobre izkušnje s takim čajem je pri lajšanju tegob zaradi vodenice imel tudi Sebastian Kneipp. Uporabljali so tudi liste in plodove, a je bilo pri tem treba biti še bolj previden. Najmanj, kar se lahko zgodi, je ekspresno praznjenje prebavil »spred in zad«. Njegova uporaba v te namene dandanes verjetno ni več smiselna.
Menda pa šop habatovega cvetja iz prostora prežene uši, stenice in miši. V ta namen je moč nabrati cvetje v juniju, juliju in avgustu, raste pa na sončnih posekah, ob gozdnih robovih in v redkih gozdovih gorskega sveta. Bližine naših bivališč ne mara, v nasprotju s črnim bezgom, ki nas naravnost ljubi. Je pa včasih rastel v vsakem grajskem vrtu, saj so ga furmani in kočijaži uporabljali za lajšanje bolezni konj. Kako, me pa ne vprašajte!
Divji ali rdeči bezeg
Divji ali rdeči bezeg Sambucus racemosa je grm, ki je precej podoben črnemu bezgu, ima pa rdeče rjav stržen in živo rdeče jagode, cvetovi pa niso beli, ampak nekoliko rumenkasti. Na starih deblih rdečega bezga raste goba judeževo uho Exidia auricula, ki je sicer užitna, a se v kulinariki ni proslavila, pač pa v naravnem zdravilstvu pod farmakološkim nazivom Fungus Sambuci ali Fungus Auriculae judae. Očiščene in nekoliko namočene gobe so polagali na utrujene in vnete oči, prevrete v mleku pa so bile zdravilo za vneto grlo. V ta namen mi je še posebno ljub recept, da ...