Vrtovi
Biodinamika in plodnost zemlje
Dr. Rudolf Steiner je imel leta 1924 Kmetijski tečaj, sklop osmih predavanj, v katerih je utemeljil biodinamiko. Pred skoraj 100 leti. Biodinamika trdi, da ohranja trajno plodnost tal, ekološko ravnotežje, da zagotavlja visoke pridelke najodličnejše kakovosti, take, ki omogočajo tudi nadaljnji razvoj človeka. Bistveni so mikroorganizmi v tleh.
Od leta 1924 do danes se je veliko spremenilo. Uresničenje Steinerjevega opozorila, da bo kmetijstvo z uporabo mineralnih gnojil privedlo vse živo v degeneracijo in bo vse živo odmrlo, je tik pred uresničitvijo. Zemlja izgublja plodnost, cele rastlinske in živalske vrste so izumrle, izgubili smo več kot 80 odstotkov kulturnih rastlin, preostale pa z živalmi in človekom vred spravili v degeneracijo.
Je to posledica dejstva, ki ga navaja Steiner, da Zemlja torej umira, ali je morda tako, da »moderne« metode kmetovanja degeneracijo in uničenje še pospešujejo, prispevajo svoj levji delež?
Steiner je pred 100 leti trdil, da bo moderno kmetovanje uničilo življenje planeta.
Takrat so začeli uporabljati mineralna gnojila in opazili, da tako pridelano seme slabše kali. Mineralnim gnojilom je v t. i. modernem kmetovanju sledila uporaba fitofarmacevtskih sredstev, pesticidov in herbicidov. Toliko jih je bilo in jih je, da si najboljši kemik ne more predstavljati, kaj v krogotoku narave, zlasti z vzkrižnimi spojinami, povzročajo. Potem so prišle gensko spremenjene rastline, ki vertikalno in horizontalno kontaminirajo vse organizme, tudi človeka, red v naravi pa nepovratno rušijo. Je prišlo »moderno kmetovanje« z umiranjem zemlje do svojega učitelja?
Biodinamika pri »napredku« kmetovanja ne sodeluje. Gnojimo s prepariranimi komposti, mineraliziranimi substancami iz razkroja živalskega gnoja in rastlin, ki prihajajo, kot je Steiner zahteval, iz sfere živega. Sintetična sredstva za zaščito rastlin povsem zavračamo. Herbicidi ne pridejo v poštev, tudi gensko spremenjena semena ali dodatki v predelavi ne, z biodinamičnimi preparati zemljo dodatno oživljamo. Pri takem delu zemlja ne izgublja plodnosti.
Gnojenje je »krma« mikroorganizmov
Biodinamika je gotovo najbolj raziskana metoda kmetovanja. Edwin Scheller, eden od znanstvenikov, zapisan biodinamiki, je raziskoval aktivno mobilizacijo potrebnih snovi iz mineralnega okolja rastline v simbiozi s talnimi organizmi. Da brez mikroorganizmov v tleh dobre rasti korenin in rastlin v celoti ni misliti, da so mikroorganizmi v tleh plodnost zemlje, meni. In gotovo ima prav. Raziskave zadnjih let potrjujejo, da je plodnost zemlje odvisna od prisotnosti mikroorganizmov, celo to, da je gnojenje treba razumeti kot krmo mikroorganizmov, življenja v tleh.
Steiner je glede plodnosti zemlje posebej omenil pomen deževnikov. Biodinamiki neredko raziskujejo stanje prisotnosti pomočnikov v tleh s štetjem deževnikov v kubičnem metru zemlje, po čemer lahko sklepajo na druge potrebne mikroorganizme. 400 deževnikov naj bi v kubiku zemlje vsekakor našli.
Skrb za mikroorganizme prihaja tudi pri biodinamikih zadnja desetletja v ospredje. Namesto obdelave zemlje, ki mikroorganizmom ne ustreza, razvijajo načine minimalne obdelave tal, le zgornjega sloja plodne zemlje, površinsko kompostirajo ali zastirajo neporaščene površine, vodijo račune o tem, kakšen material mikroorganizmom bolj ustreza. Radi imajo krmo zastirke iz mešanice detelje in trave in jih bo, če jo ponudimo, vsako leto 10 odstotkov več!
Pomen deževnikov v tleh
Mikroorganizmi tvorijo humus. 400 deževnikov v kubiku naše zemlje proizvede na hektar površin letno približno 40 ton hranilnega humusa. Ko deževniki odvlečejo v svoje rove odmrlo rastlinsko substanco in izločke korenin, vse to premešajo z glino v izjemno ploden kompleks gline in humusa. Ta ima sicer ...
Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 21. marca 2022!
