Izšla je nova številka!

Ideje za hitro preobrazbo zapostavljenih vrtnih kotičkov

Ko uživamo v vrtu v toplih poletnih dneh, poleg veselja čutimo tudi rahel ponos. To je naš vrt, naše zeleno kraljestvo in mi smo poskrbeli, da je videti tako dobro! No ja, razen tistega težavnega

Namakate ali še vedno zalivate?

Voda je nadvse pomembna za rastline. Pomembna je pravzaprav za vsa živa bitja, a za rastline še toliko bolj, saj so brez vode tudi lačne. Vsa hranila sprejemajo iz vode oziroma vodne raztopine, zat

Kaj je prikazal letošnji RHS Chelsea Flower Show?

Leto je naokoli in s tem tudi nova poslastica za ljubitelje lepo oblikovanih vrtov. Konec maja je namreč v Londonu, natančneje na vrtu posestva Royal Hospital Chelsea, potekala najprestižnejša vrt

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Tudi to

Ne samo čebelam, pomagati moramo tudi čmrljem

K.K:

Čmrlji so dokaj velike in čokate žuželke, ki jih okoli svojih domov ne vidimo tako pogosto, če pa, se jih zaradi njihovega glasnega brenčanja navadno kar malce ustrašimo. Nikakor si ne želimo njihovega pika, a če jih ne bomo ogrožali, bodo čmrlji povsem miroljubno odleteli dalje po svoji poti. Namesto da bi se jih bali, je tako bolje, da uživamo v opazovanju njihove zanimive podobe, predvsem pa, da strah preusmerimo v spoštovanje, saj imajo čmrlji, tako kot čebele, nadvse pomembno vlogo pri opraševanju. A tudi ta pomembna žuželka je vedno bolj ogrožena in vrtičkarji imamo s svojimi vrtovi priložnost, da ji pri preživetju pomagamo. Kako?

Čmrlji po biološki klasifikaciji spadajo v družino čebel Apidae, prepoznamo pa jih po njihovem čokatem telesu, ki je gosto poraščeno z dlačicami in se »sveti« v črno-rumeni kombinaciji. Značilno za čmrlje je tudi glasno brenčanje in verjetno je ravno ta glasnost kriva, da se jih kar nekoliko prestrašimo. A se strah res splača pregnati in namesto njega vklopiti radovednost. Opazovanje čmrljev, ki se pasejo na velikih cvetovih, je pravi užitek, še toliko bolj pa, če smo pozorni, kako s svojim rilčkom sežejo v cvet in iz njega posrebajo sladko medičino. V primerjavi s čebelami je njihov rilček precej daljši, kar pomeni, da lahko obiskujejo tudi cvetove, ki za čebele, zato ker je medičina pregloboko, ne pridejo v poštev. Prav zaradi te svoje prednosti so čmrlji pri opraševanju nepogrešljivi. Opraševati pa pomagajo tudi rastline, ki rastejo na višjih legah, v gorah, kamor čebele zaradi nižjih temperatur navadno ne zahajajo.

Izvor

Žuželke so zemljo naselile pred več kot 300 milijoni let in so ena najuspešnejših skupin živih bitij na svetu, saj na svetu živi več kot 30 milijonov vrst žuželk. Čebele so se pred 83 milijoni let razvile iz os, ki so namesto živalske hrane začele nabirati medičino in pelod. Danes poznamo več tisoč vrst čebel, prav vse pa so pomembne opraševalke cvetnic. Še posebno učinkovite so vrste, ki so oblikovale kompleksen socialni sistem, v katerem poleg matic in samčkov (trotov) za blaginjo družine skrbijo še delavke. Poleg medonosnih čebel (Apis mellifera) imajo tak sistem delovanja prav čmrlji, ki tvorijo poseben rod čebel Bombus. Čmrlji sicer izvirajo iz Azije, od tam pa so se razširili v Evropo, Ameriko in drugam po svetu. Obstaja več kot 250 vrst, pri nas pa poznamo 35 vrst. Razlikujejo se po barvnem vzorcu dlačic, velikosti in obliki telesa, celo po višini tona brenčanja.

Pomen pri opraševanju

Tako kot vse čebele tudi čmrlji pri nabiranju medičine prenašajo cvetni prah s cveta na cvet in tako pomembno prispevajo k opraševanju najrazličnejših rastlin. Svoj dolgi rilček potisnejo v cvet, nato pa jeziček pomolijo v medičino v cvetu in jo shranijo v svoj medni želodček. Ko pridejo v gnezdo, medičino izbljuvajo v lončke. Poleg medičine na cvetnih prašnikih nabirajo tudi cvetni prah. Tega shranjujejo v posebne koške na zadnji strani zadnjih nog, ko pridejo v gnezdo, pa se temeljito »prečešejo« in cveti prah tako skoraj povsem odstranijo s svojega telesa. Ko letajo s cveta na cvet, nekaj cvetnega prahu tudi prenesejo iz prašnikov v pestiče in tako pomagajo pri oplodnji rastlin.

Pomembnost čmrljev pri opraševanju človek sicer pozna že kar nekaj časa, šele v zadnjih desetletjih pa se je s to priložnostjo začel ukvarjati bolj namerno. Tako so na primer v Avstraliji in na Novi Zelandiji čmrlje začeli namerno naseljevati na območja s slabšo poseljenostjo, na Nizozemskem in v Belgiji pa so jih začeli celo komercialno vzgajati za potrebe opraševanja rastlin v rastlinjakih. Pri nas se njihovega pomena še vedno premalo zavedamo, predvsem pa nismo poučeni, da je njihovo preživetje morda celo bolj ogroženo od preživetja čebel.

Ker ima namreč človek od medonosnih čebel koristi, jih namenoma goji, postavlja čebelnjake in s čebelarskimi društvi širi zavedanje o njihovem pomenu. Čmrlji pa so zaradi podobne organiziranosti v okviru družin, kot jo imajo čebele, prav tako izpostavljeni človekovemu škodljivemu vplivu v naravi, a žal za njihove družine človek navadno namenoma ne skrbi. Tako so marsikje njihove vrste že iztrebljene in tudi v Sloveniji so ogroženi.

Kako jim lahko pomagamo?

Prvi ukrep pri pomoči čmrljem je seveda, da uporabljamo le ekološka sredstva in se izogibamo fitofarmacevtskim škropivom. Čim manj, oziroma le, ko je res nujno, uporabljamo tudi ekološka škropiva, ki delujejo na žuželke. Čeprav so namreč ta sredstva ekološka, pa vseeno lahko škodujejo tudi koristnim žuželkam, med njimi tudi čmrljem in čebelam. Kot vestni vrtičkarji tako raje redno preverjamo svoje rastline in morebitne začetne napade škodljivcev preprečimo že v najbolj začetni fazi.

Med največje morilce čmrljev pa se uvrščajo naše kosilnice. Na travnikih in v rovih malih glodavcev si čmrlji namreč gradijo gnezda in z mehanizirano košnjo jih uničimo. Največ škode ...

Celoten članek preberite vjunijski izdaji revije Rože & vrt, ki je izšla 20. 5. 2024. 

čmtlj

shutterstock