Revija Zeleni Raj

Najbolj poznana domača sirupa sta »šebesa« iz bezgovih cvetov in malinovec. Tokrat bomo spoznali tudi nekaj drugih, nadvse okusnih različic, ki so hkrati zaradi uporabljenih zdravilnih zeli tudi blagodejni za naše zdravje. Glavni namen takih zeliščnih sirupov je seveda, da jih pijemo razredčene z vodo, kot poletne osvežilne napitke. Z njimi pa lahko sladkamo tudi čaje in sadne solate, odlični so celo kot preliv za sladolede, sorbete, pudinge in peciva.

Osnova vseh zeliščnih sirupov so zdravilna ali aromatična rastlina, voda, sladkor in citronska kislina ali limonin sok. Verjetno prav vsi, ki ste kdaj pili sirup, veste, da je precej sladek, manj ko ga razredčimo, bolj sladkast okus ima. Razlog za to je seveda precej velika količina sladkorja, brez katerega sirupa praktično ne moremo izdelati. Če sirupa na koncu ne želimo prekuhavati in ga na tak način sterilizirati, je zato, da se ne bo pokvaril, na liter količine treba dodati kar cel kilogram sladkorja. To je sicer res veliko, a če boste sirup primerno redčili z vodo in si ga privoščili le za poletno osvežitev in ne kot osnovo za dosego vašega dnevnega vnosa tekočine (voda naj ostane vaša najljubša pijača), svojemu telesu zagotovo ne boste škodovali.

Če vas količina sladkorja še vedno skrbi, lahko njegovo količino nekoliko zmanjšate tako, da za pasterizacijo sirup pred shrambo prevrete, nato pa ga spravite v sterilne steklenice. Žal se ob vretju uniči veliko zdravilnih komponent in tako je vedno treba pretehtati, kaj nam je vredno več. Namesto sladkorja lahko sicer uporabimo med, vendar pa moramo tak sirup hraniti v hladilniku in ga tudi ob tem pogoju porabiti čim prej, saj ima omejen rok trajanja.

Da uravnotežimo okus, sirupom dodamo tudi limone, limonin sok ali citronsko kislino. Pijača, ki ne vsebuje vsaj nekaj kisline, ni tako pitna in osvežilna. Limone so poleg tega zdrave zaradi vsebnosti vitamina C, drugih vitaminov in mineralov. Najbolje je tako dodati le ekološke limone in njihov sok, a je treba ob tem računati, da jih bomo porabili veliko. Uporabimo seveda tudi njihovo lupinico, saj ta prispeva k aromi.

Zelišča naberemo na svojem vrtu in v naravi. Izognimo se skušnjavi, da bi jih prali, saj bi s tem izprali tudi veliko njihovih koristnih snovi. Namesto tega jih pred uporabo za slabo uro razgrnimo po kuhinjski mizi, tako, da bodo iz njih na varno zbežale vse morebitne žuželke, ki se skrivajo v zelenju in cvetovih. Pred začetkom priprave sirupa odstranimo še suhe in porumenele liste.

Bezgov sirup

Bezeg zmanjšuje vnetja in zbija vročino ter krepi imunski sistem, zato je ta sirup priporočljiv tudi, če nas zagrabijo viroza, prehlad ali gripa. Z njim sladkamo čaj ali ga uživamo po žlički večkrat na dan. Sicer pa je najbolj priljubljen razredčen z vodo in ga lahko pijemo za žejo vse poletje. Je osvežilen in res prijetnega okusa, le malokomu ni všeč. Približno 50 velikih bezgovih cvetov položimo v večji lonec, potresemo z 20 g citronske kisline, 2 kg sladkorja, na vse to pa naložimo še na rezine narezane tri eko limone. Dolijemo 3 litre vode in premešamo. Pustimo namakati približno en dan, nato kar z rokami limone in bezgovo cvetje stisnemo ter odstranimo. Če se sladkor ni v celoti stopil, mešamo toliko časa, da se stopi, nato precedimo in po potrebi dodamo še malo limoninega soka. Nato vse skupaj zavremo in prelijemo v vroče steklenice.

Metin sirup

Metin sirup je eden najbolj osvežilnih. Poleti čudovito odžeja in osveži, saj ima meta hladilen učinek. Velik šop poprove mete, skupaj s stebli in cvetovi, grobo narežemo, nato damo v velik lonec. Dodamo 3 kg sladkorja in 5 litrov vode. Vse skupaj prevremo in pustimo namakati 24 ur. Nato...

Celoten članek preberite v junijski izdaji revije Rože & vrt, ki je izšla 20. 5. 2024.