Izšla je nova številka!

Sleči in azaleje – na kratko

Le redkokateri rod grmovnic ponuja toliko pestrosti in lepote, kot ju pomladi razkazujejo sleči in azaleje. Zelo obsežni rod je po zaslugi žlahtniteljev bogatejši še za tisoče sort, tako da je l

8 idej za ustvarjanje očarljivosti vrta z oporami za rastline

Pri oblikovanju vrta je lahko ključen vsak detajl. Čeprav opore za rastline štejemo predvsem med vrtne pripomočke, pa so eden od takih detajlov, ki lahko, če znamo izkoristiti njihov potencial, v

Poletne visoke grede

S pravo izbiro vrtnin in dobrimi kombinacijami lahko v poletnem času v visokih gredah pridelamo res veliko zelenjave. Pomembno je, da celotno gredo zapolnimo, ker s tem lepo zasenčimo zemljo in na m

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Tudi to

Norveški friluftsliv: kjer se vonj cvetja meša s čutnim pridihom

Liljana Jantol Weber

Vam je bliže minimalizem in meditativnost japonskega zena ali bolj prisegate na udobje in toplino doma, ki jo ponuja danski hygge? Morda pa je za vas norveški friluftsliv, ki strastno zagovarja aktivno preživljanje prostega časa v naravi, ne glede na to, ali zunaj sije sonce ali dežuje? Ko sem v avgustu obiskala Norveško, sem se prepričala, da se z njihovim konceptom lahko Slovenci verjetno še najlažje poistovetimo.

Tako kot na Norveškem nas namreč tudi pri nas narava spremlja na vsakem koraku, nas navdihuje, pomirja in polni z energijo, ki jo potrebujemo za premagovanje ovir stresnega vsakdanjika. Ljubljana je po deležu zelenega območja v mestu in pokritosti z drevesi skupaj z vodilnim Oslom sicer v vrhu med evropskimi prestolnicami, a povsem na repu glede na javno dostopnost do zelenega prostora. Norveška je ta problem rešila s posebnim zakonom, ki daje vsem ljudem pravico dostopa do narave za rekreacijske namene, pod pogojem, da jo spoštujejo, varujejo in ohranjajo.

Javna zelena oaza sredi velemesta

V norveški prestolnici med bolj priljubljene in dobro obiskane dostopne javne zelene prostore za druženje in sprostitev spada Botanični vrt (Botanisk hage), ki pod okriljem Univerze Oslo v sklopu Prirodoslovnega muzeja opravlja znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnost ter pomembno pripomore k ozaveščanju pomena rastlinske pestrosti in njenega ohranjanja. Razprostira se na nekaj več kot šestih hektarjih in z letnico 1814 velja za najstarejšega v državi. V njem najdemo več kot 7500 rastlinskih vrst z vsega sveta, s posebnim poslanstvom varovanja avtohtonih endemičnih in ogroženih rastlin norveških fjordov in gorskih predelov. Rastline gojijo tako v rastlinjakih kot na prostem, kjer so razdeljene v posebne tematske vrtove.

Živa zbirka hortikulturne dediščine, ki je terapevtski vrt

Med tematskimi vrtovi je med obiskovalci izjemno priljubljen tako imenovani Prababičin vrt (Oldemors hage). Gre za prvi javni čutni oziroma senzorični vrt na Norveškem, ki predrami vseh pet človekovih čutov (vid, voh, sluh, dotik in okus). Prababičin vrt je obenem zasnovan tudi kot genska banka okrasnih trajnic, ki so stare 60 let in več. Vse rastline, ki rastejo v tem vrtu, so ...

Celoten članek preberite v novembrski izdaji revije Rože & vrt, ki je izšla 16. 10. 2023.

-

Liljana Jantol Weber