Izšla je nova številka!

Trendi oblikovanja vrtov, ki so tudi pozimi videti sanjsko

Ko se dnevi krajšajo in se hlad naseli v zrak, mnogi lastniki vrtov pozabijo, da je tudi vrt del njihovega doma, in se enostavno »zabubijo« med štiri stene. Prepričani so namreč, da v vrtu pozim

Načrtovanje trajnih nasadov

Sajenje dreves je dejanje, ki povezuje človeka z naravo. Omogoča nam, da ustvarimo lepo in produktivno okolje. Kljub temu pa mnogi ljudje to počnejo nepremišljeno. Največkrat to vodi v številne

Dišeče sobne rastline za praznične dni

Notranje prostore, predvsem pozimi, vse prevečkrat dišavimo z razpršili in svečkami, ki vsebujejo zdravju škodljive umetne dišave s sintetično sestavo. S premišljenim izborom dišečih rastlin

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Tudi to

Ujeti vonji poletja

Liljana Jantol Weber

Kako ohraniti naravni vonj cvetja in zelišč, nabranih na poletnem vrtu, da nas bo razvajal tudi v hladnejših mesecih leta? Najpreprostejši način je sušenje dišečih rastlin, ki jih lahko shranimo kot suhe šopke, potpuri ali zeliščne blazinice.

Krašenje doma s cvetličnimi šopki je del naše bogate botanične dediščine. Suhi šopki so pri nas postali prava modna muha v začetku 19. stoletja, ko je tudi k nam prodrl bidermajerski slog in z njim med Slovenci zelo priljubljena suha roža (Helichrysum bracteatum), ki je še danes osnova živopisnim aranžmajem tradicionalnih prodajalk cvetja na ljubljanski tržnici. Da bodo takšni suhi šopki dalj časa dišali, lahko vanje povežemo posušene cvetove drugih dišečih vrtnih cvetic, kot so vrtnica, sivka, vratič in rman, za dodatno svežino pa dodamo aromatične liste lovorja, rožmarina, brina in žajblja. Takšen šopek nas bo razveseljeval vse do prihodnjega poletja.

Naravni dekorativni osvežilec zraka

Že od nekdaj človek svoj dom dišavi s suhimi dišečimi rastlinami. Da bi učinek dišečih rastlin čim dlje ohranili v zaprtem prostoru, so Francozi v 17. stoletju razvili poseben način izdelave dišavne mešanice, znane pod imenom potpourri. Gre za mešanico dišečih zelišč, cvetja in začimb, ki ju po tradicionalni metodi pripravljamo na moker ali suh način. Pri prvotnem mokrem postopku so rastlinskemu materialu in začimbam v plasteh dodajali grobo morsko sol in s počasno večtedensko fermentacijo, pri kateri so rastline strohnele (od tod tudi izvor imena pot pourri – gnili lonec), dosegli, da se je močan vonj v posebno umetelno izdelanih posodah z odprtinami iz stekla, porcelana ali keramike ohranil tudi več let.

Danes ...

Celoten članek preberite v septembrski izdaji revije Rože&vrt, ki je izšla 21. 8. 2023

nabiranje rož

shutterstock