Izšla je nova številka!

Trajnostno praznično okraševanje na domačem vrtu

Naše misli vse pogosteje uhajajo k božično-novoletnim praznikom in tako vzbujajo skomine tudi po prazničnem okraševanju vrta. Ker so praznični okraski dokaj poceni, nas hitro premami, da kupimo

Kaj smo se naučili v pretekli vrtnarski sezoni?

Zadnjih petnajst let je vreme od februarja do novembra vsako leto povsem različno. Zato ob vsaki težavi, ki se pojavi, vedno najprej razmislimo, zakaj je nastala, šele nato pa iz izkušenj potegnem

Novih sadnih dreves nikoli ne sadimo »na pamet«

Približuje se konec leta in za sadjarji so naporni meseci. Zdaj je čas, da oberemo še čisto zadnje plodove na drevesih in se predvsem posvetimo sajenju novih sadnih dreves. Večina ljudi se po sad

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Tudi to

Ujeti vonji poletja

Liljana Jantol Weber

Kako ohraniti naravni vonj cvetja in zelišč, nabranih na poletnem vrtu, da nas bo razvajal tudi v hladnejših mesecih leta? Najpreprostejši način je sušenje dišečih rastlin, ki jih lahko shranimo kot suhe šopke, potpuri ali zeliščne blazinice.

Krašenje doma s cvetličnimi šopki je del naše bogate botanične dediščine. Suhi šopki so pri nas postali prava modna muha v začetku 19. stoletja, ko je tudi k nam prodrl bidermajerski slog in z njim med Slovenci zelo priljubljena suha roža (Helichrysum bracteatum), ki je še danes osnova živopisnim aranžmajem tradicionalnih prodajalk cvetja na ljubljanski tržnici. Da bodo takšni suhi šopki dalj časa dišali, lahko vanje povežemo posušene cvetove drugih dišečih vrtnih cvetic, kot so vrtnica, sivka, vratič in rman, za dodatno svežino pa dodamo aromatične liste lovorja, rožmarina, brina in žajblja. Takšen šopek nas bo razveseljeval vse do prihodnjega poletja.

Naravni dekorativni osvežilec zraka

Že od nekdaj človek svoj dom dišavi s suhimi dišečimi rastlinami. Da bi učinek dišečih rastlin čim dlje ohranili v zaprtem prostoru, so Francozi v 17. stoletju razvili poseben način izdelave dišavne mešanice, znane pod imenom potpourri. Gre za mešanico dišečih zelišč, cvetja in začimb, ki ju po tradicionalni metodi pripravljamo na moker ali suh način. Pri prvotnem mokrem postopku so rastlinskemu materialu in začimbam v plasteh dodajali grobo morsko sol in s počasno večtedensko fermentacijo, pri kateri so rastline strohnele (od tod tudi izvor imena pot pourri – gnili lonec), dosegli, da se je močan vonj v posebno umetelno izdelanih posodah z odprtinami iz stekla, porcelana ali keramike ohranil tudi več let.

Danes ...

Celoten članek preberite v septembrski izdaji revije Rože&vrt, ki je izšla 21. 8. 2023

nabiranje rož

shutterstock