Revija Zeleni Raj

Narava se v tem letnem času še posebej bogato ovija v nešteto barvnih odtenkov in kipi od razkošja vonjav, ki nas spremljajo na blagodejnih sprehodih po travniških in gozdnih brezpotjih. Pozornemu opazovalcu pa se v tem bogastvu podrobno razgrinja osupljiv rastlinski svet pokrajine, ki nas obdaja.

V njem so našle prostor tudi rastline, ki izvirajo iz drugih podnebnih pasov, a so se sčasoma razširile po vsem svetu in se prilagodile različnim rastnim razmeram. Med posebej zanimivimi so kukavičevke ali orhideje (Orchidaceae), ki so k nam zanesle drobec tropskega sveta. Jerneja Kavška iz Črnomlja so pritegnile med študijem agronomije pred 20 leti, odtlej pa jih predano raziskuje po Sloveniji in zlasti na svojem domačem koncu. V svet orhidej ga je vpeljal Branko Dolinar, eden največjih strokovnjakov za divjerastoče orhideje pri nas. Na vprašanje, zakaj so ga navdušile prav orhideje, pa hudomušno odvrne: »Lepe so in ravno prav jih je za iskanje in hobi.«

Biotska pestrost, naravne danosti in ohranjena narava v Beli krajini ustvarjajo ugodne razmere za rast orhidej. Po nekaterih ocenah naj bi tu uspevalo okrog 45 vrst in podvrst kukavičevk, Jernej pa jih je našel in popisal 36. Med njimi so tudi nekatere izjemno redke. Še posebej je ponosen, da mu je v okolici Vinice uspelo najti jadransko smrdljivo kukavico (Himantoglossum adriaticum), ki je sicer razširjena v slovenski Istri in Halozah, v Beli krajini pa so jo nazadnje zasledili pred več kot 40 leti.

Tudi kukavičevk iz rodu mačjih ušes (Ophrys), ki je v Sloveniji sicer dokaj močno zastopan, v Beli krajini ni veliko. Jernej je doslej našel le dve vrsti, čebeljeliko (O. apifera) in osjeliko mačje uho (O. sphegodes). »Za rod mačjih ušes je značilna izpopolnjena tehnika prevare opraševalcev. Orhideje te vrste namreč žuželke na cvetove privabijo z obliko medene ustne in vonjavami, ki samčke opraševalcev spominjajo na samičke. Mačja ušesa pa opraševalcev za oprašitev ne nagradijo z nektarjem, ampak izkoristijo njihov spolni nagon,« Jernej pojasni posebnost enega najlepših rodov orhidej.

Satelit pomaga odkrivati orhideje
Pri odkrivanju rastišč divjerastočih orhidej si pomaga s satelitskimi posnetki, in čeprav lahko že po travniškem ali gozdnem rastju na prvi pogled oceni, kje se skriva njihovo domovanje, se vendarle kdaj zgodi, da prehodi 10 kilometrov in več, ne da bi se poznavalsko oko razveselilo pričakovanega prizora. Za raziskovalca in ljubitelja orhidej pa seveda ni večjega zadovoljstva, kakor se ga polasti tedaj, ko lahko na svoj seznam popisanih rastlin uvrsti novoodkrito vrsto. Jerneju je to uspelo prav pred kratkim, ko je na travnikih sredi gozdov v okolici Kanižarice našel zelenkasti vimenjak (Plathantera chlorantha).

Kjer ni ljudi, ni travniških orhidej
»Orhideje so tesno povezane z načinom življenja ljudi: na območjih intenzivnega kmetijstva se pojavljajo zelo omejeno, izginjajo pa tudi z zemljišč, ki niso več v kmetijski rabi,« poudari glavno problematiko rastišč, ki je povezana z vse hitrejšim zaraščanjem opuščenih kmetijskih površin v Beli krajini. »Kjer ni ljudi, ni travniških orhidej, te pa so najlepše.« Največ orhidej je torej najti na redno košenih suhih travnikih, nekatere vrste pa rastejo tudi v mokriščih in gozdovih. Zlasti slednje so na oko morda nekoliko manj privlačne, a zato nič manj zanimive. Takšna je na primer rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis), zelo pogosta gozdna orhideja, ki uspeva v skoraj vsakem gozdu in zlahka uide pogledu manj pozornega opazovalca. Ker nima klorofila, je neprivlačne rjave barve, živi v simbiozi z zemeljskimi glivami, prek njih »zajeda« drevesa in zato velja za zajedavsko vrsto.

Kljub napornemu delovnemu urniku in vsakodnevni razpetosti med Ljubljano in Črnomljem Jernej najde čas za potep po domovanju divjerastočih orhidej. V času njihovega cvetenja, ki se zavleče še v poletje, se tja odpravi v vsakem vremenu in z obveznim fotoaparatom v rokah beleži njihovo navzočnost. S tem združuje dve svoji prostočasni strasti, pravzaprav kar tri, saj je obenem ustvaril še spletno stran, posvečeno belokranjskim orhidejam, kjer lahko obiskovalci med drugim najdejo tudi preprost ključ za določanje vrst orhidej, ki rastejo na tem območju.

»Ljubiteljem in poznavalcem divjih orhidej, ki smo se v Sloveniji združili v društvo Nigritella, ne bo nikoli zmanjkalo dela,« pravi in v mislih že snuje naslednji izziv: odkrivanje in dokumentiranje novih rastišč.

»Nabiramo« jih le v fotoaparat
Eksotičnih cvetličnih lepotic nam torej ni treba iskati daleč. V izobilju jih je že na domačih travnikih. Da bi tako tudi ostalo, se je pomembno zavedati, da lahko divjerastoče orhideje občudujemo le v naravi, saj so pri nas zaščitene in ogrožene. Ne trgajmo jih in ne presajajmo, saj niso vajene vrta in jih bomo s tem le uničili. Raje se mednje odpravimo s fotoaparatom, da bomo vedno lahko opazovali njihovo očarljivo lepoto, za večno ujeto v brezčasju in širjavah njim ljubega okolja.



Zanimivosti
• V Evropi raste približno 400 vrst in podvrst kukavičevk, v Sloveniji pa so jih strokovnjaki doslej popisali okoli 90. Razmnožujejo se s semeni in vegetativno, so zelo prilagodljive in uspevajo skoraj povsod. Najdemo jih na suhih negnojenih travnikih, v gozdovih, v gorah po alpskih tratah, v mokriščih in na nizkih barjih. Največ jih uspeva v toplih predelih Goriških brd, Vipavske doline, Krasa in slovenske Istre.

• Leta 2004 so bile v Sloveniji z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah zavarovane vse vrste v družini kukavičevk (Orchidaceae). Orhideje zaradi posegov v naravo (izsuševanje in uničevanje mokrišč, gnojenje in zaraščanje travnikov) spadajo med ogrožene rastline.

• Branko Dolinar je lani izdal knjigo Kukavičevke v Sloveniji (2015). V njej je predstavljenih 79 vrst in podvrst kukavičevk ali divjerastočih orhidej, ki uspevajo pri nas. Podrobni opisi so opremljeni s fotografijami, z zemljevidom razširjenosti in z naravovarstvenim statusom rastline.

• Mnogi ste že slišali za murke, saj so omenjene v pesmi Slavka Avsenika Tam, kjer murke cveto. Bolj malo ljudi pa ve, da so murke orhideje. Slovenija je dokaj obdarjena z njimi, saj v naših Alpah raste vsaj sedem vrst. Slovenci moramo biti ponosni tudi na edino endemično vrsto murk – kamniško murko, ki jo je prvi opisal profesor Vlado Ravnik, našel pa jo je v Kamniških Alpah. Slovensko društvo za poznavalce in ljubitelje kukavičevk (divjih orhidej) Slovenije se imenuje Nigritella in s tem poudarja mesto tega rodu orhidej v Sloveniji.