Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Setveni koledar

Zgodba ljubiteljskega sadjarja o strasti do biodinamike

Slavko Turšič

Ljubitelji vrtnarjenja ste do zdaj verjetno že dobro seznanjeni, kakšne so prednosti upoštevanja biodinamičnih načel v domačem vrtu, in v uredništvu upamo, da metode preizkušate tudi v svojih vrtovih. Kaj pa v sadovnjaku – ali biodinamika pozitivno vpliva tudi na vzgojo sadnega drevja? Seveda! Ker najbolje govorijo primeri iz prakse, nam bo Slavko Turšič zaupal, kako je sam začel biodinamično zgodbo v svojem sadovnjaku, v kateri od prihodnjih izdaj pa bo z nami delil tudi še več strokovnih nasvetov.

Slavko Turšič je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva in trenutno še dela v lesarskem podjetju pri Cerknici. Doma je sicer iz Borovnice, kjer ima tudi svoj vrt in manjši sadovnjak. Pravi, da je v prostem času sadjar, vrtnar in mali kmet, komaj pa čaka, da bo, ko se upokoji, to postala njegova glavna dejavnost. Že od leta 2005 je biodinamik, od leta 2013 pa tudi še permakulturnik.

Zakaj biodinamika v sadjarstvu?

»Včasih do neke prelomne odločitve pripelje zelo banalen vzrok. Za sadjarstvo se zanimam že od osnovne šole naprej, več kot pol stoletja. Želel sem imeti svoj sadovnjak, pa čeprav samo okoli hiše. Lega naše parcele je sicer primerna, na južni strani hriba, podlaga pa ni ravno gostoljubna. Zemlje je bilo malo in iz nje so gledale gole apnenčaste skale. V táko pa se sadnega drevja seveda ne da saditi, zato sem začel delati terase. Počasi, vsako zimo nekaj metrov betonske škarpe.

Nato sem napeljal zemljo, naplavine potoka, na drobilec zmletega kamenja in organskih ostankov. Šele potem sem lahko nasadil drevesa. Takrat so prišla v modo nova, moderna, nizko rastoča drevesa na vegetativnih podlagah, seveda iz drevesnic, in moderne sorte: zlati delišes, mutsu, gloster … Zelo propagirana je bila uporaba umetnih gnojil in seveda škropljenja. Vse vrste strupov proti insektom, zavijačem, cvetožerom, ušem, glivičnim boleznim (škrlupu), in to na nizkih podlagah. Škropiti je bilo treba že pozimi in še posebej poleti. Tu pa je nastala težava. Spraševal sem se, kako naj spomladi na vrtu med travo obtrgam regrat in rdeči radič, ki je vedno poganjal v kmečkem sadovnjaku in je bil spomladi prva zelenjava. Žlahtnih radičev takrat še nismo poznali, edina zelenjava sta bila fermentirano kislo zelje in repa. Vendar takega kmetovanja, da bi najprej s strupom poškropil drevesa, potem pa jedel zelenjavo z istih površin, nisem mogel sprejeti. In tu je vmes posegla usoda v obliki biodinamike, s katero sem se prvič srečal na sejmu v Ljubljani. Pokazali so mi, da je mogoče pridelovati zdravo sadje brez uporabe kemije, ob tem pa lahko za pridelavo brez težav izkoristim tudi površine pod drevesi.

Uvod v biodinamiko me je tako navdušil, da sem strastno začel nabirati nova znanja s tega področja: tečaji biodinamike pri Meti Vrhunc, ki sta jih organizirala sadjarsko društvo in občina, ekskurzije na biodinamične kmetije po Sloveniji in tujini, predvsem pa predavanje Claudia Cassereja z Inštituta za biodinamiko iz Bolzana na Južnem Tirolskem (Zgornjem Poadižju) in obisk biodinamičnega posestva za pridelavo sadja. Zadnji izkušnji sta največ pripomogli, da sem leta 2009 sestavil prvi sadjarski biodinamični koledar za svoje delo v domačem sadovnjaku. Ta koledar še vedno izdelujem vsako leto posebej.

Koledar je utemeljen na dejanskem astronomskem stanju planetov osončja in se vsako leto spreminja. Osnova je setveni koledar Marie Thun, zato ostaja sama filozofija dela enaka, primerni dnevi za delo v sadovnjaku pa so kombinacija vplivov nebesnih teles, vremenskih razmer, predvsem količine padavin, nadmorske višine in pokrajine, v kateri leži sadovnjak, ter lokalnih značilnost njegove lege. V zadnjih letih ga prilagajam še na spremembe časa vegetacije zaradi podnebnih sprememb. Zato niso toliko pomembni datumi kot opazovanje stanja rastlin. Ko je sadje pridelano, je treba poskrbeti še za predelavo, pakiranje in na koncu prodajo ter seveda za vso birokracijo, ki spremlja to dejavnost.

Glavni poudarki biodinamike v sadovnjaku

Veliko je podrobnosti, če želimo zares dobro poznati biodinamične postopke pri vzgoji sadnega drevja, in vsaka od njih je že skoraj tema za poseben članek. Za začetek pa naj predstavim nekaj glavnih usmeritev, brez katerih vsekakor ne gre in na katere v svoji praksi najbolj prisegam.

Pri vzgoji sadnega drevja in pridelavi zdravega sadja brez uporabe pripravkov sintetske kemije je treba predvsem poznati kar veliko preparatov, ki jih uporabljamo v biodinamiki. Spisek je precej dolg, a menim, da je tako ključen, da ga ne smemo izpustiti:

- 500 – preparat gnoj iz roga za spodbujanje rasti korenin sadik drevja;

- 501 – preparat kremen iz roga za spodbujanje karakterističnih okusov sadežev in krepitev zdravja rastline;

- 502 – preparat iz ...

Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože &vrt, ki je izšla 18. marca 2024.

biodinamika v sadovnjaku

shutterstock