Setveni koledar
Dvanajst svetih noči in biodinamiki
Vrtičkarje in pridelovalce, ki zasledujejo načela biodinamike, v božičnem času čaka vsakoletno opravilo – zakopavanje semen v zemljo. Ustanoviteljico Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Vrzdenec Meto Vrhunc smo povprašali za malce več razlage.
Biodinamika je prisotna v Sloveniji od leta 1985 in zakopavanje naših semen v času od 24. decembra pa do 6. januarja, v času svetih noči, je prakticirana in pogosto omenjana tema. Če ji sprva nismo mogli verjeti, so nas prepričale slike 20-letnih hrastov predavatelja G. W. Schmidta, delno posejanih v času svetih noči in delno zunaj tega časa. Prepričala so nas pričevanja italijanskih biodinamičnih drevesničarjev, ki sejejo sadno drevje prav v tem času in dosegajo 80-odstotno odpornost proti glivičnim boleznim, ob tem pa tudi boljšo rast in odpornost. Potem smo počasi zbirali izkušnje sami. Ko sem znano slovensko igralko Mileno Ferlan vprašala, kako ji kaj uspeva in raste na vrtu, mi je odgovorila, da odkar zakopava seme v času svetih noči, vedno bolje in bolje.
Kaj imajo torej tako posebnega na sebi te tako imenovane svete noči, ta čas, kot je, kot pravijo, vzet iz časa, da se trditve, ki jim sprva ne verjamemo, v praksi uresničujejo in, ali je to s semeni tudi vse?
Raziskujmo.
Po krščanskem izročilu postanemo na čas pozorni ob dejstvu, da se prav na prvi dan teh svetih noči postavlja božična jelka, ki ostane po tradiciji okrašena prav do 6. januarja, ko se dnevi svetih noči iztekajo. In, seveda, prav začetek svetih noči je čas, ki ga slavimo kot Jezusovo rojstvo, 6. januar, ob koncu svetih noči, pa je epifanija ali gospodovo razglašenje, ki nas spominja na to, da so sveti trije kralji razglasili rojstvo gospoda, prvotno pa, do 4. stoletja, je krščanska cerkev slavila 6. januar kot Kristusovo rojstvo, utelešenje duhovnega bitja Kristusa v Jezusovo telo. Ves čas svetih noči je, tako gledano, v krščanstvu čas praznovanja.
V virih najdemo, da je čas svetih noči utemeljen v germanskem računanju časa. Računali so ga tako po Luni kot po Soncu. Lunin cikel z računanimi cca. 29,5 dnevi, leto po Soncu pa 365 dni. Med obema je nastala razlika, čas dvanajstih noči in enajstih dni. Pri tem so pripisovali vsako od dvanajstih noči enemu Luninemu ciklu, in kar so oraklji v neki od teh dvanajstih svetih noči nakazali, naj bi se v ustreznem mesecu prihodnjega leta uresničilo.
V Steinerjevi zapuščini najdemo o pomenu števila dvanajst še več. Število po sebi naj bi bilo število ...
Celoten prispevek preberite v zadnji izdaji revije Rože & vrt v letu 2023.
