Setveni koledar
Ko si slovensko vino deli prvo mesto med vini v svetu
Muškat otonel slovenskega biodinamičnega vinarja Božidarja Zorjana s priznanjem kakovosti, ki ga postavlja v sam svetovni vrh, daje slovenskim vinogradnikom in vinarjem misliti. Ali je res mogoče, da je Steinerjeva metoda nadomeščanja mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev z nekakšnimi preparati, izdelanimi v kravjih rogovih, ali iz zelišč, ki jih v Sloveniji najdemo na vsaki kmetiji in si jih kmetovalec lahko izdela sam, boljša? Je mogoče, da je to tisto, kar s kakovostjo produkta govori o svoji odličnosti?
Odločila sem se, da obiščem Božidarja Zorjana, pogledam, kaj dela in kaj meni sam. Njegova kmetija ni velika. Ima vsega štiri hektarje vinograda in pet hektarjev in pol travnikov na Tinjski gori nad Slovensko Bistrico. Južna, ljubezniva, lepo osončena lega, delno res strma. Ljubezniva se mi zdi tudi zato, ker je dan sončen, ker me ob hiši, sicer za ograjo, pozdravljajo ovce pritlikave pasme in gosi, ker mi Božidar in njegova žena nasmejana prideta naproti. Sprva se mi res ne zdi, da sem prišla k tistemu, ki zna pridelati in tudi v svetu predstavljati vino najvišje kakovosti. Vse, kar vidim, priča o preprostosti, nič nepotrebnega ni tu, kar vidim, se zdi ustrezno namenu uporabe, prav gotovo ne najnovejše in tudi ne z nalepkami najprodornejših proizvajalcev. Razmišljam, da skušam tako tudi jaz živeti. In avta, ki je star že 30 let, me tu ni treba biti sram. Prijetno mi je.
Za začetek se sklicujem na odličje za njegovo vino, najprej pa skušam izvedeti, kako je bilo tu z letošnjim vremenom.
Božidar da slutiti, da mu pogovor o vremenu, kot smo vajeni, ne bo dovolj. Da je nad fizičnim v naravi tudi duševnost in duhovnost narave in je stvari treba razumeti v njihovi popolnosti. Res je, da so spremembe vremena hitre in ekstremne, nalivi so zelo močni. Kljub strmi legi vinograda pa niso prinesli škode. Lahko bi rekli, da je v zemlji dovolj humusa in je razmerje med zrakom in vodo v zemlji pravilno, tako da čista odvečna voda površinsko odteče. Zelo drugače kot v poljedelstvu, ki se je podredilo stremljenjem kapitala, ki ne skrbi za živost zemlje in zmanjšuje humus v tleh, ki nima živali v primernem razmerju s površino in z gnojem ne zna gospodariti. Tam je problem velik. Tu je drugače.
Kaj je torej pri biodinamikih drugače?
»Marsikaj. Že tri desetletja orjemo ledino, sprva res proti toku. Marsikomu se je metoda zdela srednjeveška in nesmiselna. Stvari pa se spreminjajo, seveda predvsem s tem, kar slovenski biodinamiki dosegamo tudi v svetu. Tako je dandanes tudi stroka pripravljena prisluhniti naši drugačni metodi.
Osebno se mi zdi pri tem zelo pomembno, da človek z biodinamiko in antropozofijo gradi sam svoje znanje in zaupanje v samega sebe. Da ne sledi slepo nekim modernim navodilom, temveč dela in soustvarja iz svojih uvidov in dognanj.«
Pravite, da je v konvencionalnem poljedelstvu vzrok za številne težave odsotnost živali. Kako pa ste to rešili biodinamiki?
»Izhajamo iz učenja Rudolfa Steinerja. Zemlje predvsem ne gnojimo, temveč ...
Celoten članek preberite vnovembrski izdaji revije Rože & vrt, ki je izšla 16. 10. 2023.
