Setveni koledar
Pridelovanje hrane je iz leta v leto težja naloga
Kmetje in vrtičkarji se soočamo z ekstremnimi vremenskimi razmerami. Ne toliko povišanje temperatur, o čemer je toliko govora, pač pa hitre in ekstremne spremembe vremena, dolgotrajni in močni nalivi, neurja z orkanskim vetrom in točo, ki je svet ne pomni. Neredko stoji kmet ali vrtičkar pred uničenjem svojega truda in se v času, ko novi posevki, celo nakup sadik ni več mogoč, sprašuje, ali ima nadaljevanje dela sploh smisel. A z nekaj optimizma bomo našli prave rešitve, pri tem pa se je najbolje učiti od »mojstrov«. Prav zato sem se z odličniki slovenske biodinamike pogovarjala, kako oni obvladujejo novodobne težave in izzive.
Da si biodinamiki, odličniki v skrbi za zemljo, rastline in pridelovanje kar najbolj zdrave hrane, ne zastavljajo enakih vprašanj kot klasični vrtičkarji, ne bo držalo. Na drugi strani si kot Steinerjevi učenci poleg običajne skrbi, da se po ujmi reši, kar se rešiti da, postavljajo tudi druga vprašanja. Kaj le utegne biti globalni razlog razmer, v katere smo postavljeni, in kaj je v teh razmerah prebujeni človek dolžan narediti več.
Pogledi Majde in Katje Temnik
Na obisku sem pri Majdi in Katji Temnik na njunem ekološkem biodinamičnem zeliščnem vrtu in kmetiji Majnika v Žičah. Majda je zavzeta biodinamičarka že dve desetletji in ves čas učiteljica biodinamike za novince biodinamičnega društva Ajda Štajerska. Katja se je po športni karieri pridružila materi pri delu z zemljo, najpomembnejši nalogi ta čas. Kot mlada prevzemnica je na povabilo Evropske komisije predstavila kmetijo kot primer dobre prakse, na kateri kmetujejo ekološko ter delujejo družbeno odgovorno, tudi na konferenci o razvojnih usmeritvah in politikah na področju kmetijstva decembra 2022 v Bruslju.
Nedelja in sončen dan je. Majda in Katja sta se pravkar poslovili od obiskovalcev iz sosednje Hrvaške, pa smo po skromnem kosilu že na ogledu vrta. Sredi julija smo, vrsta zelišč je v cvetju, zrele maline in ribez vabijo. Pa je zemlja kot povsod še zelo mokra.
Kako z obiljem dežja, kako s hladno pomladjo? Pogovarjamo se, da se vreme v resnici spreminja, dogajajo pa se predvsem hitre in ekstremne spremembe vremena. Sredi zime naenkrat preveč toplo, potem, pomladi, ko je že vse v cvetju, pa huda pozeba. Tipičnega vremena in prehodov med letnimi časi ni več. Rastlin, ki sta jih sejali ob običajnem času, letos ni bilo mogoče presaditi na prosto, saj je bilo vreme prehladno, zemlja pa tako mokra, da bi si z delom na zemlji naredili več škode kot koristi. Pri res neobičajno obilnem deževju s hvaležnostjo ugotavljata, da je uporaba biodinamičnih preparatov in izgradnja humusa, da so zelo močno razvite korenine njunih trajnic, izpiranje zemlje preprečile.
Ko se je vreme malo umirilo, je bilo treba zasaditvene površine najprej osvoboditi plevelov, ki so se pri tem dežju neverjetno razbohotili. Dela je bilo veliko. Pa so potem sadike, sicer z zamudo, le prišle na prosto in tam pokazale vso moč, ki so jo biodinamično od vsega začetka negovane imele. Sedaj se ...
Celoten članek preberite v septembrski izdaji revije Rože&vrt, ki je izšla 21. 8. 2023
