Sadje
Ko se v biodinamičnem sadovnjaku bliža jesen ...
Če imate le nekaj sadnih dreves ali kar cel sadovnjak, se v tem času ukvarjate s pobiranjem pridelkov. Teh je veliko in vseh ne moremo porabiti sproti, zato poskušamo iz sadja tudi dolgoročno pridobiti kar največ. Odličen način je priprava domačih sadnih sokov, ki zdržijo dolgo časa, poleg tega pa v sebi hranijo vse bogastvo hranilnih snovi, ki jih sadje ponuja tudi sveže. Naj z vami delim, kako jih pripravljam sam, ob tem pa se dotaknimo še nekaj aktualnih opravil, ob katerih sledim biodinamičnim načelom.
Poletni sončni obrat je znamenje vsem rastlinam, da se bo sončni lok začel zniževati in da morajo končevati rast. Vse naše sadne rastline so plodovke in plodove smo bodisi že obrali in pojedli bodisi presežke shranili, nekaj pa smo morali tudi plačati za kosovo petje. Ker nobena muzika ni zastonj, tudi kosova ni. Spomladi ga občudujemo, kako prepeva na najvišji veji drevesa, poleti pa ga preganjamo iz grmov šmarne hrušice, ribeza, joste, malin, boysenberija, tayberija, aronije ali forberija (fourberry). Toda zdaj samo prileti po plačilo za takratno petje.
Poletje v mojem biodinamičnem sadovnjaku
Na mojem vrtu smo se do konca julija uspešno izognili spomladanski pozebi, dež v maju ni povzročil velike škode, tudi visoke temperature v juliju niso vplivale na debeljenje jabolk in hrušk. Zgodnje sorte jabolk (rdeči astrahan, beličnik, mantet, pisanka, martinovo jabolko … ) smo že pospravili v zavitke in razne čežane, še največ pa smo pojedli svežih. Do konca avgusta bodo dozorevale še druge jesenske sorte (čebulček, pisani kardinal, ta kisli …) jabolk. Za vse te je značilno, da so najboljše, ko jih odtrgamo z jablane in takoj pojemo. Če stojijo samo 48 ur, že postanejo kašaste in nam njihov okus in tekstura ne ustrezata več. Take so potem primerne samo še za pripravo čežan. Ko smo imeli še mlajše otroke, so ta jabolka končala v steklenicah kot gosti sok s korenčkom. Tudi za sušenje so primerna, za stiskanje v sok pa ne. Če bi preverili vsebnost sladkorja, potem ga je samo nekaj odstotkov. Plodovi so bili premalo časa na drevesu, da bi se lahko napolnili s sladkorji. Zato ti plodovi tudi niso primerni za predelavo v kis.
Je pa njihov sok uporaben za pasterizacijo, če ga zmešamo s plodovi aronije. Z okusom (trpkostjo) se aronija meša s sokom jabolk v vseh razmerjih. Tako odlično prekrije plehkost jabolčnega soka. Kako pa pasteriziramo tak sok? Sam najprej zmeljem aronijo in sok pasteriziram pri 95 °C. Nato temeljito operem sveže otresena zgodnja jabolka, zmeljem v udarnem mlinu in zmešam z ostanki prešanja aronije. Pustim stati en dan in nato sprešam v stiskalnici z vodnim mehom na tlaku vode 2 bar. Ta sok po 24 urah pasteriziram pri 80 °C. Vem, kaj vas muči. Enkrat 95 °C, drugič pa 80 °C. Zakaj tako? Izkušnje so me naučile, da je pasterizacija soka aronije potrebna pri višji temperaturi zaradi okužb plodov s sporami plesni. Na soku jabolk se zelo redko pojavi otoček plavajoče plesni.
Poleti, v juniju in juliju, sem v sadovnjaku opravil poletno rez. Vse poganjke enkrat rodnih malin sem po obiranju porezal do tal, prav tako poganjke dvakrat rodnih malin. Na jablanah in hruškah sem odstranil vse navpično rastoče poganjke in spodrezal vse, ki nimajo plodov. S tem sem prihranil kar nekaj časa za obrezovanje v naslednji pomladi. Če dreves ne obrezujemo od prvega leta po sajenju in ne upogibamo vej, potem to opravi narava sama. Drevo se zgrudi bodisi pozimi pod težo snega ali žleda bodisi poleti zaradi teže plodov. Temu sem bil v septembru 2023 priča tudi sam.
Cepil sem tudi nekaj češenj in jablan z metodo ploščičaste okulacije. Poletno cepljenje je po mojih izkušnjah uspešnejše kot spomladansko. Razlika med T-okulacijo in ploščičasto okulacijo je v tem, da lahko cepimo tudi v suši, ko se lubje ne more ločiti od lesa. Cepimo v času rastočega luninega loka od konca julija do konca avgusta, dopoldne, v času izdiha Zemlje. Izberemo očesa letos zraslega poganjka in cepimo v nekaj dneh po tem, ko smo poganjek odrezali. Seveda moramo odstraniti liste in hraniti cepič v vodi, v hladnem prostoru, ne pa v hladilniku, lahko tudi do 30 dni.
Za zaščito pred škrlupom sem škropil z žvepleno apneno brozgo (1 % = 1 dl na 10 l vode zvečer); proti črni listni pegavosti, novi bolezni na jablanah, ki jo povzroča gliva Marssonina coronarii, in stari znanki, črni pegavosti češenj in višenj, pa z bakrovim oksikloridom (0,4 % = 4 dag na 10 l vode) v notranjost krošnje dreves. No, konec julija, po eni od toplih neviht, je listje vseeno odpadalo. Očitno sem zamudil pravi čas in sem bil letos prepozen. Ta bolezen se kaže tako, da v juliju, en mesec po okužbi, odpade večina listja v notranjosti krošnje. Listje postane rumeno karirasto, vmes so črne pege (ime bolezni), zeleni ostanejo samo listi na mladih poganjkih. Drevo zaradi tega ne propade, so pa plodovi brez tovarne sladkorja in osamljeni visijo na golih vejah. Ta vrsta glive se je razširila zaradi dviga povprečne temperature in trgovine z rastlinskim materialom.
Če se pojavi suša, potem drevesom in grmom, ki jim ne moremo pomagati s kapljičnim namakanjem, pomagamo z ukrepom s področja biodinamike. Sadno drevje na dan za plod poškropimo s preparatom 500 gnoj iz roga. Škropimo v večernem času. Pripravek pripravimo tako, da neprekinjeno mešamo 1 uro v leseni posodi od 6 do 12 dag gnoja iz roga v 40 l deževnice (pri približno 35 °C). Poškropimo na 1 ha površine po rastlinah in po zemlji. Vsem, ki ne poznate biodinamike, priporočam, da se včlanite v najbližje društvo in preizkusite to odlično metodo. Preparat spodbuja povezavo rastlin z Zemljo in deluje na ravni energij. Korenine poženejo v še globje plasti zemlje in tako najdejo še nekaj vlage.
Kaj me čaka septembra?
September pa je že pravi sadjarski mesec. Dozorijo jesenske sorte jabolk, uporabni pa so tudi odpadli plodovi poznih sort. Dozorevajo tudi hruške. Dan se je že precej skrajšal in kar ne moremo narediti vsega, še posebej, če nagaja dež.
Sam si popoldansko delo organiziram tako, da najprej ...
Celoten članek preberite v septembrski številki revije Rože & Vrt, ki je izšla 19. 8. 2024.
