Izšla je nova številka!

Lepotni popravki, s katerimi poudarimo eleganco jesenskega vrta

Skoraj brez izjeme mi vrtoljubci, h katerim se želim povabiti na ogled vrta, kot mogoč termin ponudijo konec pomladi. Prevladujoča ideja je, da je vrt lep ali celo najlepši takrat, ko so rastline

Lastno seme je smiselno pridelovati

Letošnje leto je marsikoga presenetil izid uradnega nadzora kakovosti semena, ki se prodaja na slovenskih policah. Tudi mene je – da si upa kdo prodajati tudi popolnoma nekaljivo seme. Toda to se n

Ključavnični vrt – inovativni pristop trajnostnega vrtnarjenja

Na zahodu, še posebno v ZDA, postaja med ljubiteljskimi vrtnarji čedalje bolj priljubljen t. i. »keyhole gardening«. V prevodu to pomeni ključavnični vrt, tako ime pa je novi način vrtnarjenja

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Sadje

Poletna rez je letos še pomembnejša

Matjaž Zupančič

Pa je spet poletje in z njo za marsikoga precej stresno opravilo v sadovnjaku – poletna rez. Zakaj stresno? Zato ker manjka znanja in se bojimo, da bomo kaj naredili narobe. Prav zato to opravilo marsikdo kar preskoči, kar pa letos, ko je bil vstop v sezono vremensko idealen za razvoj bolezni, še posebej ni priporočljivo. Da se boste lažje spravili k delu, naj vam pomagam osvežiti znanje, ob tem pa razkrijem tudi kakšen nov trik.

Razmeroma hladna pomlad, ki nas je prezgodaj za nekaj dni osrečila s pravo poletno vročino, je za nami. Za nami so, upam, poplave in tudi že toča ter preobilica dežja, kar pomeni povečan pojav bolezni in škodljivcev; zoreče češnje pokajo in gnijejo, marsikje pa je sadje in grozdje za letos že »obrala« poznopomladanska pozeba, ki postaja že kar reden pojav.

V bran sadnemu drevju in grmovnicam lahko biotično škropimo, bodisi z naravnimi pripravki na osnovi koristnih efektivnih mikroorganizmov EM Terra Active in EM5 ter tudi s pripravki na osnovi drugih mikroorganizmov (Bacillus thuringhiesis, B. subtilis, Trichoderma viride, raznih virusov granuloze …), ki učinkujejo fungicidno ali insekticidno. Izbiramo lahko tudi med škropivi, ki delujejo na osnovi rastlinskih izvlečkov, kot so kelpa, neem itd., ali s kemičnimi pripravki, ki pa mi niso prav pri srcu. Sezname biotičnih FFS si lahko ogledate na internetu (htpps://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGRS/). Veliko pa lahko k omejitvi rastlinskih bolezni pripomoremo prav s pravilno poletno rezjo. Po njej so drevesne krošnje veliko bolj zračne in po dežju se listje hitreje osuši, zato je verjetnost okužb z boleznimi nekoliko manjša.

Pišem torej o rezi v obdobju aktivne vegetacije ali rasti, ki se začne z brstenjem in traja do jesenskega odpadanja listja. Zaradi bistvenih razlik v značaju procesov, ki se dogajajo v sadnem drevju, to obdobje delimo na čas kvantitativne rasti, ko se razvije listni aparat in bujno rastejo nove mladike, in na čas kvalitativne rasti, ko se v njih kopičijo organske rezervne spojine.

Čas kvantitativne rasti

Čas kvantitativne rasti se začne z odpiranjem brstov, cvetenjem in razvojem plodičev. Za te procese drevje porablja rezervno hrano, nakopičeno v prejšnji rastni sezoni, saj za fotosintezo v tem času niti ni ustreznih pogojev. Listna površina je še majhna, temperature so relativno nizke, dnevna osvetlitev pa je krajša in slabša.

Ko se svetli del dneva daljša in se temperatura zviša, v drevju stečejo burni življenjski procesi: hitra rast novih mladik, razvoj nove listne površine, razvoj oplojenih plodičev in obnova koreninskega sistema. Temperatura in osvetlitev sta več kot ugodni za učinkovito fotosintezo. Tudi vlage v tleh je po navadi v tem času dovolj, zato so listne reže lahko na široko odprte, kar omogoča obilen zajem ogljikovega dioksida iz ozračja za potrebe fotosinteze. Izmenjava snovi med listnim aparatom in koreninskim sistemom je hitra in obilna. Splošna energetska bilanca sadnega drevja je sicer pozitivna, a je tudi poraba na novo ustvarjene energije velika, zato se vsi novi asimilati praktično sproti porabijo za bujno novo rast. Akumulacije še ni.

Ker večji del te faze razvoja listni aparat še ni popolnoma razvit, so pa vsi njegovi deli bolj ali manj še dobro osvetljeni, bi zgodnje odstranjevanje listne površine, ki bi morda lahko postala neproduktivna in zato nezaželena, pomenilo ...

Celoten članek lahko preberete vpoletni izdaji revije Rože & Vrt, ki je izšla 17. junija 2024.

poletna rez

shutterstock