Sadje
Biodinamično ukrepanje v sadovnjaku po nevarnosti pozebe: kako doseči kakovosten pridelek?
Za nami je naporen mesec, v katerem je bila naša pozornost usmerjena na spremljanje vremenske napovedi in varovanje našega sadnega drevja pred pozebo. Nevarnost pozebe je sedaj verjetno res že mimo, a delo v sadovnjaku se s tem ne zaključi. Začenja se obdobje, ko moramo drevju zagotoviti optimalne pogoje, da bo lahko tvorilo zares kakovosten in obilen pridelek. Nekaj z biološkimi pripravki in nekaj s svojimi rokami … Naj delim z vami svojo prakso, ki mi skoraj po pravilu zagotovi odlične rezultate.
Če so se nekateri veselili zgodnjega poletja, so bili to le tisti, ki verjamejo nakupovalnim centrom. Vsi, ki živimo z naravo in od njenih sadov, pa smo se s skrbjo ozirali na termometer in njegovih 30 °C v senci ter gledali v modro nebo v začetku aprila. Narava je prehitevala za tri tedne. Zamenjala je začetek in konec meseca. Izkušnje me učijo in znanje, podkrepljeno z metodami statistike, pravi, da povprečna temperatura ne more kar skočiti za 15 stopinj, pa četudi se Zemlja segreva. Če je bilo v začetku meseca 30 °C, mora biti na koncu 0 °C, da se povprečje ustavi tam, kjer je normalno, pri okoli 15 °C. Prav to gibanje temperature okrog ničle pa je za naše sadjarske pridelke hitro usodno. Samo eno lepo, kristalno jasno jutro s srebrnimi kristali na drevju in celoletna skrb za sadno drevje gre v zamrznjen pekel.
V Borovniški dolini smo ostali brez pridelka sadja v letu 2023, ko se je temperatura eno jutro spustila do minus 8 °C. V takih primerih ne pomaga nič. Letos so se v treh nočeh temperature spustile do ledišča ali pa nekaj stopinj pod njega. Najbolj na udaru je bilo Barje z nasadi ameriških borovnic, kamor se ponoči hladni tokovi zraka stekajo z okoliških planot Notranjske. Čeprav se je tisto jutro še spustila megla, krepko ojačana z dimom prižganih senenih bal, je temperatura padla pod minus 2,5 °C. Čez dva dni je popoldanska nevihta očistila nebo, kristalno jasna luna je dobesedno posrebrila pokrajino in sledil je drugi udar po borovnicah. Zanimivo je, da je slana padla šele po 6. uri zjutraj, in to v glavnem v dolini.
Moji sadovnjaki so 20 metrov nad dolino na pobočjih. Zvečer sem jih poškropil s preparatom iz baldrijana. Temperatura je bila ravno na meji zmrzovanja in rezultat je bil samo nekaj posmojenih listov na 20 cm dolgih poganjkih aktinidije, in še to na tistih, ki so bili takoj nato izpostavljeni direktnim sončnim žarkom. Listi kakija in oreha ter fige pa so preživeli zmrzovalno torturo. Posledice se sicer vidijo šele naslednji dan, ko se zmrznjeno listje posuši in postane črno.
Pri škropljenju baldrijana pa moramo biti pozorni na količino nanesenega. Dovolj je 4 litre na 10 m2. Če slučajno kakšen list namočite preveč, tako da je moker in se na spodnjem robu nabere škropivo, se bo čez dva dni ta list začel sušiti od zunanjega roba navznoter. To nazorno prikazuje primer lista črnega ribeza, ki je bil blizu šobe in je dobil preveliko dozo toplotne energije. Posledica je jasno vidna.
Zaščita z žvepleno apneno brozgo (ŽAB)
Suho vreme je sicer blagodejno vplivalo, da se niso razvijale cvetne monilije na slivah, češnjah in marelici. Tudi pogojev za okužbo z zimskimi trosi škrlupa še ni bilo in drevje je odcvetelo v suhem, brez škropljenja z žvepleno apneno brozgo (ŽAB). S prihodom vlažnejšega tipa vremena pa bomo sadjarji začeli boj s škrlupom in hruševo rjo. Proti obema povzročiteljema bolezni bomo redno obnavljali oblogo ŽAB, ko bo padlo več kot 20 l dežja na kvadratni meter. To bomo izvajali do nastopa ...
Celoten članek preberite vjunijski izdaji revije Rože & vrt, ki je izšla 20. 5. 2024.
