Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Sadje

Tudi sadnemu drevju redno privoščimo zdravilne čaje

Slavko Turšič

Druga polovica aprila in maj sta za sadjarje naporna meseca, še posebno zaradi podnebnih sprememb, ki ustvarjajo razmere, ob katerih je naše sadno drevje pod velikim stresom. Biodinamiki jim pomagamo podobno, kot pomagamo tudi sebi, ko želimo okrepiti svojo odpornost in se zoperstaviti stresnim dogodkom v našem okolju – z močjo čajev, ki v sebi nosijo zdravilno moč. Čeprav se morda komu zdi to malce čudno, ima taka praksa odlične učinke in prepričan sem, da prinaša koristi vsakemu, ki se mu ljubi poskusiti. V spodbudo tokrat z vami delim svoj program škropljenja čajev za razvajanje in/ali pomoč našim sadnim rastlinam. To pa velja tudi za druge vrtne rastline.

Pred 20 leti je drevje cvetelo v maju, zaradi splošnega segrevanja pa se je zdaj sezona cvetenja pomaknila že v marec. Poleg nevarnosti pozeb zaradi prodorov hladnega zraka so v času cvetenja pogoste še padavine – ali kot dež ali včasih tudi sneg. Sneg povzroči težave zaradi svoje teže, ker polomi veje dreves. To sicer lahko preprečimo tako, da pri vzgoji drevesa upogibamo veje, tako da iz debla izraščajo pod kotom od 30° do 45° glede na vodoravnico. Iz statike je znano, da se veja, ki je upognjena pod kotom 45°, pod dodatno težo snega ali plodov upogiba, zlomi pa se ne. Lep primer tega so smreke, ki jih občudujemo pozimi, ko so veje povešene pod težo snega in se ne zlomijo.

Medtem ko se pokončneje rastoče veje pod obremenitvijo povešajo, se obremenitev v rastišču veje povečuje in na koncu se veja odlomi. Nastalo rano okužijo glive in s pomočjo vode, ki skozi rano pronica v deblo, počasi razkrojijo celulozo v notranjosti – deblo se izvotli in nekaj časa daje celo zavetje detlu ali ptici pevki, dolgoročno pa vodi v propad drevesa. V tem primeru lahko za podaljšanje življenjske dobe drevesa naredimo samo to, da nastalo rano ravno odrežemo in pokrijemo s pločevino ali strešnikom. S tem preprečimo zamakanje vode. Med rano in pločevino pa mora biti zračna reža, po kateri kroži zrak in suši površino.

Kaj storiti ob pozebi

Naslednja nevarnost je pozeba, ko hladna fronta prinese razjasnitev. Predvsem v kotline se s hribov steče hladen zrak in temperature se spustijo pod 0 °C. Kaj pa lahko storimo takrat? Če hočemo zaščititi eno samo drevo v sadovnjaku ali ob steni hiše, potem ga prekrijmo z zaščitnim pregrinjalom kovertanom. Seveda to pregrinjalo nima čarobne moči in ščiti samo delno. Če pod njim prižgemo še svečo v posodi, potem postane ta vir toplote ponoči in dvigne temperaturo pod pregrinjalom.

Biodinamiki v tem primeru poškropimo drevesa zvečer pred pozebo ali pa najpozneje zgodaj zjutraj s preparatom 507 iz baldrijana. Ta ukrep zdrži do temperature –4 °C. Če se temperatura še zniža, se moramo ukloniti naravi. Na barju lastniki po nasadu ameriških borovnic zakurijo bale sena, da dvignejo temperaturo v nasadu. Poleg tega tleče bale ustvarijo dimno zaveso, ki preprečuje poškodbe pestičev, ko jih obsije sonce. V večjih nasadih si pomagajo tudi z velikimi ventilatorji, ki mešajo zrak. Zelo dobro ščiti tudi sistem oroševanja z vodo, za katerega pa mora biti sadovnjak opremljen s sistemom oroševanja in virom vode za namakanje v lastnem bajerju ali iz namakalnega sistema.

Zaščita mladih listov

Ko drevje odcveti, se v desetih dneh razvijejo vsi listi tiste pomladi. Ti listi so zelo pomembni, ker prehranjujejo plodove vse leto in skrbijo, da se ti napolnijo s sladkorji. Zato moramo liste zaščititi pred napadi predvsem gliv. Najprej pa moramo pozorno spremljati njihov razvoj in rast. Zato v maju tudi njim, tako kot znamo sebi vsak dan privoščiti kavo ali čaj, namenimo pozornost s škropljenjem s čaji in zaščitnimi sredstvi. Na razvoj listov vpliva razpoložljivost hranil v zemlji, predvsem dušika in železa. Pomanjkanje železa povzroča, da se razvijejo listi, vendar so rumenkaste barve, samo ob listnih žilah se prelivajo zeleni toni. Najvidnejše je to na velikih listih kivija. Če ne dodamo železa, se taki listi ne razvijejo, ampak porjavijo in se posušijo.

S preventivnim škropljenjem liste primerno zaščitimo, najbolje pa je, da za škropljenje ne potrebujemo nobenih finančnih sredstev, saj je vse v naravi. Potrebujemo pa čas in škropilnico. Da bi imeli dostop do vseh pripravkov, je priporočljivo tudi, da se včlanite v eno najbližjih biodinamičnih društev Ajda, kjer boste nekaj prispevali, še več pa dobili – preparatov in pripravkov, pa tudi neprecenljivih idej in znanja.

Program škropljenja čajev za razvajanje in pomoč naših sadnim rastlinam

Najprej mladi razvijajoči se listi potrebujejo energijo in dušik za rast. Ti dve sestavini najlaže prinesemo rastlini s škropljenjem koprivnega čaja ali močno razredčene koprivne gnojevke na liste rastlin. Kopriva uravnava procese železa, pospešuje asimilacijo in pretok sokov. Pekoča kopriva je rastlina, ki posreduje energije svetlobe sonca in daje vitalnost rastlinam. Namočena in razkrojena v gnojevki je tudi močno dušično gnojilo. To moramo razredčiti z 1 : 15 z vodo. Eden od članov sadjarskega društva je poškropil hruško kar z nerazredčeno gnojevko. Posledica: listje je počrnelo in hruška se je posušila. Zato na drevesih ne ponavljajte tega poskusa.

Postopek priprave koprivnega čaja je tak: sveže vršičke pekočih kopriv, nabranih na dan za cvet zgodaj dopoldne, stresemo v lonec (pribl. 2,5 litra), zalijemo s hladno vodo, da so listi pokriti, in segrevamo. Ko zavrejo, jih ...

Celoten članek preberite vmajski izdaji revije Rože & vrt,ki je izšla 15. aprila 2024.

biodinamična zaščita

shutterstock