Sadje
Rez sadnega drevja v mirovanju
Ko boste brali tale članek v novi številki naše revije, bo pravzaprav že skrajni čas, da obrežete sadno drevje. Upam, da vam bodo zapisani napotki v pomoč. O tem smo v reviji sicer že nekaj govorili, a ker se s tem opravilom ukvarjamo enkrat na leto, se pravila hitro pozabijo in prav je, da jih osvežimo.
V že oblikovani krošnji sadnega drevja moramo razlikovati ogrodni les ali skelet, ki ostaja v njej do konca življenja, in preostale, tanjše veje z rodno obrastjo, ki so redno predmet obnove, torej zamenjave z mladikami. Pregoste pa izrezujemo tudi do osnove.
Skelet krošnje tvorijo ogrodne veje I. reda, ki izraščajo iz debla in njegovega provodnika, ter ogrodne veje II. reda, ki rastejo iz vej I. reda. To je stalni ogrodni les dreves večjih dimenzij, ki ga nikdar ne odstranimo do osnove, saj nove ogrodne veje z ustrezno nosilnostjo na odraslem drevesu ni mogoče več vzgojiti.
Iz vej I. reda (primarnih) in II. reda (sekundarnih) izraščajo veje III. reda (terciarne) in njihova obrast višjih redov, ki so krajši ali daljši nosilci rodnega lesa, listne mase in plodov. Glede na sadno vrsto so lahko enoletni, dvoletni ali starejši.
V krošnjah drevja, ki je doseglo načrtovano velikost in dokončno arhitekturo krošnje, so predmet rezi samo tanjša vejna obrast, enoletne rodne ali jalove mladike in ostarele rodne veje. Veje III. in višjega reda izrezujemo do osnove, če so pregoste, ali jih pomlajujemo s tehnikami spodrezovanja povešenih vej na višje ležečo, odvajanja pokončnih vej na nižje ležečo, položnejšo in po potrebi z rezjo na čep, ventil (angl. dutch cut, stub).
Veje I. in II. reda režemo le občasno, pretežno v 2. polovici življenja drevesa, da ne bi presegle želenih dimenzij. Krajšamo jih z odvajanjem na nižjo dve- ali triletno rodno vejo. S tem preprečimo daljšanje transportnih poti za pretok hranilnih snovi in uskladimo obseg ter hitrost izmenjave snovi med krošnjo in koreninskim sistemom.
Eno izmed osnovnih pravil moderne rezi je, da enoletnih mladik nikdar ne krajšamo, najsi bodo rodne ali ne. Ali jih izrežemo do osnove, če so pregoste, pokončne ali premočne, ali pa jih pustimo neprikrajšane, če je njihova rast položnejša in ne premočna. Lahko jih tudi upogibamo v vodoravni položaj z vezmi ali rogovilami iz že odrezanih vej. Upogibamo jih lahko med zimsko rezjo, najbolje pa je, da to storimo poleti.
Njihovo krajšanje bi povzročilo ...
Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože &vrt, ki je izšla 18. marca 2024.
