Revija Zeleni Raj

Čeprav je ameriška borovnica Vaccinium corymbosum v tesnem sorodstvu z našo gozdno borovnico Vaccinium myrtillus, ki raste samoniklo v naših gozdovih, ju vendarle loči ocean. Tudi po postavi sta kaj različni: grm ameriške borovnice je visokorasel, od 1,8 pa vse do 3,7 metra, gojene sorte so tudi malce nižje. Borovnice v naših gozdovih pa so, v primerjavi z ameriškimi, prave pritlikavke, saj zrastejo le 10 do 60 cm visoko, izjemoma do 90. Obema vrstama skupna je ljubezen do kislih (pH med 3,5 do 5), humusnih in vlažnih tal. Se pa ameriške borovnice ne širijo z rizomi, kot se naše gozdne.

Ker je ameriško borovnico lažje gojiti, to so tisočletja počeli že ameriški staroselci, se je s številnimi sortami hitro uveljavila kot ekonomsko pomembna sadna vrsta na obeh straneh oceana. Samoniklo je doma sicer v vzhodni Kanadi, v vzhodnih ZDA od Ontaria, Nove Škotske, pa vse do Floride in vzhodnega Teksasa, kjer je pomemben prehranski vir za številne vrste ptic, za medvede in male sesalce. Listje cenijo gurmani, kot so zajci, srne in jeleni … in to si velja zapomniti!

Nakup sadik

Za domačo rabo ameriške borovnice razmnožujemo z obiskom drevesnic, ki prodajajo dve- ali celo triletne sadike v loncih. Množiti jih doma s potaknjenci se nam res ne splača, saj se nam kaj lahko izteče penzijon, preden pridobimo uporabno sadiko, ki bi v doglednem času tudi kaj rodila. Priporočljivo je, da si omislimo vsaj dve različni sorti zaradi boljšega oplojevanja, saj so plodovi, ki so bili oplojeni s cvetnim prahom z istega grma, drobnejši, donos po grmu je manjši in dozorevanje je poznejše.

Čas cvetenja različnih sort se pri večini vsaj delno prekriva, zato ga je za dobro oplodnjo dovolj. Ker pa cvetijo kar zgodaj, jih v zadnjih letih ogrožajo pozne pomladanske pozebe. Nasprotno pa jih zimski mraz ne moti, saj dobro oleseneli poganjki brez težav prenesejo tudi do -30 ^oC.

Kot že rečeno, ameriška borovnica zahteva kisla tla, idealen pH je med 4,3 in 4,8, in visoko vsebnost organske snovi. Če so tla slabo založena s humusom, je to lažje popraviti kot spreminjati neustrezen pH, npr. z elementarnim žveplom, zeleno galico ali s kislimi gnojili. Te za domačo rabo odsvetujem, saj lahko njihova nestrokovna uporaba na pamet povzroči več škode kot koristi.

Po mojih izkušnjah s Švedske, kjer smo imeli pH celo okrog 6, so borovnice božansko uspevale, vendar v tleh ni bilo niti sledu kalcijevega karbonata. Morda je to, zadnje, celo pomembnejše kot idealen pH. Borovnice so očitno kalcifobne rastline, kar pomeni, da kalcija v tleh ne prenesejo. Kar spet pomeni, da tal, primernih za ameriške borovnice, v Sloveniji skorajda ni, saj je večina naših tal nastala prav s preperevanjem karbonatnih kamnin. Kako si pa potem v naših vrtovih sploh lahko privoščimo gojiti ameriške borovnice?

Sajenje na gredice

Po mojih izkušnjah priprava posameznih sadilnih mest na dolgi rok ne da ustreznih rezultatov, tudi če iz sadilne jame, ki naj bi bila vsaj 80 cm široka in 40 globoka, odstranimo vso zemljo in jo zamenjamo s kislim substratom, ki ga od obstoječih tal izoliramo s folijo ali geotekstilom. Verjetno je masa kislega substrata v takem primeru premajhna in kljub blokadi počasi pride do dviga pH, zato na vrtovih svojih strank vidim, da take borovnice le vegetirajo in niso sposobne razviti zdravega volumna grma.

Bolje je skopati poljubno dolg jarek, širok od 120 do 140 cm, globok od 40 do 50 cm, njegove, rahlo navzven nagnjene stranice in dno pa obložiti z geotekstilom, ki prepušča in zadržuje vlago, a uspešno preprečuje, da bi se kisli substrat in obstoječa prst mešala. To sicer stane nekaj več truda in denarja, a borovnice dobro uspevajo vsaj naslednjih 30 let. Pozabiti ne smemo le na redno rez, zastiranje s kompostom iz mletega lubja in lesnih sekancev listavcev ali z dodobra skompostiranim hlevskim gnojem ter iglicami. Sem in tja pa bo, ...

Celoten članek preberite v junijski izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 16. maja 2022!