Sadje
Nabrusimo krampe in lopate – sadili bomo sadno drevje!
Ja, res je! Ko bo tale revija prišla v vaše roke, vam bo ostalo samo še nekaj dni za listanje strokovne literature, ki vam bo v pomoč, ko se boste odločali, katere sadne vrste boste na svojem vrtu preizkusili tokrat. In katere so najpomembnejše študijske teme za pripravo na nove sadjarske podvige na domačem vrtu?
Kakšna tla imamo?
Vsekakor se moramo najprej posvetiti tlom, torej pedološkim pogojem zemljišča, kjer kanimo sadjariti. Na domačem vrtu sicer nimamo kaj dosti izbire, a vendar si moramo odgovoriti vsaj na vprašanje, ali so tla globoka ali plitva oz., z drugimi besedami, kako globoko je matična kamninska osnova. Morda vam je to znano še od izkopa gradbene jame. Če ne, pa je priporočljivo izkopati vsaj meter globok pedološki jašek z eno navpično, gladko porezano steno. Na njenem prerezu bo videti, kako so sestavljene talne plasti, in tudi, ali je morda v napoto kakšna za vodo in zrak neprepustna plast, kar se najbolje pokaže po izdatnih padavinah, če se voda v jašku nabere in dalj časa ne zmore odteči. Izvemo tudi, kako debela je vrhnja plast živice, ki je temneje obarvana kot globlje plasti brez humusa, pa ali so tla težka, meljasta, peščena in kako globoko so prekoreninjena.
Če boste na kamninsko osnovo naleteli v globini do 30 cm, so tla plitva in niste dober kandidat za domačega sadjarja. Vaše drevje bo pestila suša in pomanjkanje hranil, vas pa pomanjkanje plodov. Nekoliko se v domačih razmerah da pomagati z nasipanjem vsaj pol metra debele plasti dobre prsti pred sajenjem, za sajenje drevja na šibkih podlagah morda celo v obliki povišanih gred, ki so zdaj tako popularne. Tako bi korenine sadnega drevja lahko odmaknili tudi od previsoke podtalnice, a pri tem se boste znebili tudi kupčka denarja. V srednje globokih tleh se boste do matične kamninske osnove prikopali po 30 do 70 cm in dveh pivih, v globokih, več kot 70 cm, pa se vam ni treba truditi dlje kot do metra globine. Tako bo tudi od »šteke pira« več ostalo za žar oz. žur ob koncu tedna.
Večina koreninskega sistema sadnega drevja je sicer v globini od 20 do 50 cm, glavne korenine pa prodirajo tudi globlje. Oreh in kostanj bosta zadovoljna z 2 m globokimi tlemi, hruške, jablane in češnje z 1,5 m, če pa so cepljene na šibkih vegetativnih podlagah, jim bo v okrog metra globokih tleh čisto udobno. Uspešnega sadjarjenja se lahko torej nadejamo le na globokih tleh, kjer podtalnica ne seže višje od 1,5 m in ni nižja od 2,5 m in imajo tla pH vrednost med 6 do 7,5! Koščičarjem, kutinam in nekaterim sortam hrušk je ljubša nevtralna reakcija pH 7, večina sort hrušk, ribeza in jablan se najbolje počuti v rahlo kisli zemlji s pH 6 do 6,5, jagodam in malinam pa je všeč še bolj kisla zemlja s pH od 5 do 6. Tako, to so ideali, ki pa jih redko popolnoma dosežemo. Velja pa gotovo, da se sadno drevje ne bo normalno in zadovoljivo razvijalo na zemljiščih, kjer vrednosti pH bistveno odstopajo od navedenih, bodisi v bolj kislo ali bolj alkalno stran, saj pride do blokade hranil in bo tako drevo stradalo.
Hranila v tleh
Če ugotovite, da spadate med srečneže, ki posedujejo dovolj globoka tla za uspešno sadjarjenje in imate na voljo celo dovolj prostora za več dreves, je pametno povprečni vzorec tal poslati vsaj v malo kemično analizo, da izveste, ali so količine dostopnega kalija, fosforja in organske snovi v tleh zadostne in kolikšen je pH. Dobili boste tudi nasvet, kako morebitne pomanjkljivosti racionalno odpraviti. Kako odvzeti in pripraviti vzorec tal za kemično analizo in kam ga poslati, lahko izveste ...
Celoten članek preberite v novembrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj 2021.
