Nepogrešljive
Lahko sobne rastline kombiniramo v skupno zasaditev?
Sobne rastline najpogosteje gojimo v samostojnih okrasnih lončkih. Tako smo pač vajeni in zdi se nam najbolj praktično. Za tiste, ki rastlin ne poznajo zelo dobro, je to tudi najbolj »varen« način, saj sproti ugotavljajo, kaj rastlini morda ustreza ali ne ustreza in se temu primerno prilagajajo. Pa ste morda vseeno kdaj pomislili, da bi sobne rastline med seboj skombinirali v enem loncu in na takšen način ustvarili zanimiv cvetlični aranžma? Na terasah to počnemo že vrsto let, pa je mogoče na podoben način kombinirati tudi sobne rastline? Odgovor je seveda »da«, potrebne je le malce več kreativnosti, raziskovanja in poznavanja zahtev posameznih rastlin.
Morda se v tem trenutku sprašujete, zakaj bi sobne rastline tlačili skupaj v en okrasni lonec. Ideja je sicer me laičnimi ljubitelji sobnih rastlin še precej sveža, med tistimi malce bolj strastnimi gojitelji pa postaja vse bolj priljubljena in trendovska. Razlogov za to je več. Ko se enkrat zaljubimo v sobne rastline ter so police vedno bolj in bolj založene, počasi začne zmanjkovati prostora in skupinsko sajenje ponudi odlično rešitev za takšen izziv. Kompozicije, ki jih ustvarimo iz več rastlin, so tako bogate in dinamične, da popestrijo vsako mesto, v katerega jih postavimo, zanje pa nam tudi ni treba iskati še zadnjega prostega mesta na okenski polici ali v kotu dnevne sobe, pač pa jih lahko postavimo v sredino sobe in bodo predstavljale lepo središčno točko, ki bo prostor elegantno dopolnjevala.
Pogost pomislek je, da gosto sajenje sobnih rastlin povečuje možnost za razvoj bolezni, saj je v goščavi listov manj zraka. To je deloma res in prav zato take kompozicije zahtevajo malenkost več naše pozornosti, po drugi strani pa za ta namen izbiramo večinoma rastline, ki v svojem naravnem okolju rastejo v zaraščenem tropskem gozdu, kjer je pogosto gneča med rastlinami še večja. Če torej izberemo pravo vrsto rastlin, skupno zasajevanje večini ustreza celo bolj, kot pa če rastejo v samoti. Zraka je sicer med listi malo manj, je pa zato tam višja zračna vlaga, kar te rastline ponavadi zelo cenijo. Tako je skupno zasajevanje pravzaprav odlična rešitev za prostore, kjer je zračna vlažnost nizka.
Ključno je dobro poznavanje potreb izbranih rastlin
Ker bomo več rastlin posadili v en lonec, je seveda najpomembnejše, da imajo izbrane rastline podobne rastne razmere. Edino tako bomo lahko zagotovili, da bodo vse primerno zalite, nahranjene in predvsem, da bodo dobile toliko svetlobe, kot jo potrebujejo. Brez malce raziskovanja tako pred začetkom kombiniranja ne bo šlo. Nikar ne kombinirajte na pamet! Za vsako izbrano rastlino je treba preveriti:
– koliko svetlobe in kakšna svetloba ji ustreza,
– kakšna je njena optimalna temperatura prostora, v katerem raste,
– kakšne so njene potrebe po vodi,
– kakšen substrat potrebuje,
– kakšne so njene zahteve glede hranil,
– kakšno zračno vlažnost potrebuje.
Logično je, da skupaj sadimo le rastline, ki so si v vseh teh šestih točkah podobne. V nasprotnem primeru bomo zelo težko vsem zagotovili to, kar potrebujejo, in prikrajšane rastline bodo začele propadati, na takšen način bodo s seboj potegnile tudi lepoto celotnega aranžmaja.
Kar zadeva potrebe po svetlobi, nam ta kriterij opredeljuje tudi mesta, na katera bomo lahko postavili lonec s končno zasaditvijo. Poznamo tri vrste rastlin:
– Rastline, ki jim zadostuje šibka svetloba, se dobro obnesejo pri oknih, ki so obrnjena proti severu, lahko jih postavimo tudi v notranjost prostora z zmerno svetlobo z vzhodne, zahodne ali južne lege.
– Rastline, ki imajo rade srednjo, posredno svetlobo, postavimo vsaj dva metra stran od oken, ki so obrnjena proti jugu, bližje pa lahko stojijo pri oknih, obrnjenih proti vzhodu ali zahodu, a le če se popoldne prostor ne segreje preveč.
– Rastline, ki potrebujejo visoko osvetlitev, zahtevajo vsaj štiri do šest ur neposredne popoldanske sončne svetlobe. Najbolje uspevajo ob oknih, ki so obrnjena proti jugu, če pred oknom, ki gleda na zahod, ni ovir, ki bi metale senco, pa jih pogojno lahko postavimo tudi tja. V vsakem primeru takih rastlin ne postavljamo proč od oken, tudi kakšen meter v notranjost sobe je zanje že lahko preveč.
Pomemben podatek je seveda, kako pogosto bomo morali lonec s skupno zasaditvijo zalivati. Nekatere rastline, kot so denimo palme in praproti, uživajo v bolj vlažnih tleh in bodo zato potrebovale pogosto zalivanje, druge, kot so sukulente in kaktusi, pa rastejo v bolj suhem substratu ter jih moramo zaliti le poredko. Pomembno je tudi, da poskrbimo za primerno drenažo, tako rastline, ki potrebujejo propustna tla, ne smejo biti posajene skupaj z rastlinami, ki imajo rade stalno vlažnost.
Ker polnimo en lonec, v njem ne moremo mešati različnih substratov, zato mora izbranim rastlinam ustrezati isti tip substrata. Tako na primer sukulente in kaktusi potrebujejo zelo zračen in dobro odceden substrat, ki je bogat z mineralnimi delci, nasprotno pa praproti in rastline tropskega deževnega gozda potrebujejo bolj humozna, bogata in zmerno vlažna tla. Nekatere med njimi potrebujejo več hranil in pogostejše dognojevanje, druge manj. Združitev rastlin z enakimi potrebami bo olajšalo vzdrževanje in preprečilo prekomerno gnojenje ene vrste ter hkratno podhranjenost druge vrste.
Pri razmisleku o zasajevanju je poleg potreb smiselno preveriti tudi, kako hitro posamezne rastline rastejo. Nekatere rastline rastejo hitreje in bolj bujno kot druge, če so zasajene skupaj, pa lahko bolj dominantne rastline prevladajo nad šibkejšimi. Če rastline rastejo zelo hitro, obstaja tudi velika verjetnost, da oblika kompozicije ne bo dolgo taka, kot jo zasadimo v začetku. Tako je smiselno, da hitro rastočih rastlin z močnim koreninskim sistemom ne sadimo v skupinske zasaditve, pač pa naj zanje raje ostanejo samostojni okrasni lonci.
Kako ustvarimo zanimive kompozicije?
Pri skupinskem zasajevanju sobnih rastlin se držimo podobnih pravil, kot pri zasajevanju balkonskih okrasnih korit. Morda je tukaj še malenkost bolj pomembno, kakšen okrasni lonec izberemo. Ta postane pomemben del notranjega dekorja in cvetlični kompoziciji da pomemben pečat, ki je skoraj tako pomemben kot kompozicija sama. Tako vsekakor pri razmišljanju o zasaditvi dovolj časa posvetite izboru okrasnega lonca. Bodite pozorni na vse podrobnosti, od tega, iz kakšnega materiala je, do barve, višine, širine … Kakšnega boste izbrali, je seveda odvisno od stila vaše preostale notranje dekoracije, malenkost pa tudi od mesta, kamor ga boste postavili.
Pri zasaditvi je smiselno uporabiti rastline različnih višin in oblik, saj tako ustvarimo višinske kontraste. Visoke rastline, kot so monstere in palme, postavimo v ozadje, nizke rastline, kot so praproti, pa v ospredje, da ustvarimo zanimiv večplastni videz. Igramo se tudi z različnimi teksturami in listnimi oblikami. Tako lahko na primer združimo rastline z visokimi in širokimi listi z rastlinami s tankimi in pernatimi listi. Pri skupinskih zasaditvah imajo nadvse pomembno vlogo barve. Temnozelene rastline kombiniramo s svetlejšimi, rumeno zelenimi ali celo vijoličastimi odtenki. Zanimive barvne poudarke skupinski zasaditvi dodajo tudi pisanolistne rastline oziroma rastline z raznobarvnimi listi (npr. kalateje in fikusi).
Za malce lažje razmišljanje, izpostavimo nekaj skupin rastlin, ki se preverjeno dobro kombinirajo.
Tropske rastline, kot so praproti, kalateje, filodendroni, monstere, obožujejo vlažnost in posredno svetlobo.
Sukulente (aloje, eševerije …) in kaktusi potrebujejo suho zemljo in veliko sončne svetlobe. Dodamo jim lahko še ...