Nepogrešljive
Širok nabor dišečih pelargonij
Moje nadobudno odkrivanje zanimivih uporabnih rastlin me je tokrat pripeljalo v svet dišečih pelargonij. Predstavil vam bom nekaj sort, ki jih lahko uporabljamo tudi v kuhinji za popestritev okusov, dodatek arome in polepšanje naših krožnikov. Saj ste vedeli, kajne, da so pelargonije tudi užitne?
Pelargonije veljajo za kraljice okrasnih zasaditev, saj krasijo balkonske zasaditve že od časa naših babic dalje. Lahko bi rekli, da poleg nageljnov veljajo kar za nekakšno tradicionalno slovensko balkonsko cvetlico. Razlog za njihovo priljubljenost gre najverjetneje pripisati tudi dejstvu, da so precej enostavne za gojenje in zahtevajo le malo nege, hkrati pa niso občutljive za škodljivce ali bolezni, niti za poletno vročino. Gojenje v loncu je zanje zelo ugodno, saj lepše cvetijo, če so korenine nekoliko stisnjene.
Pelargonije so rod cvetočih rastlin, ki vključuje okoli 280 vrst trajnic, sukulentov in grmovnic, običajno imenovanih pelargonije. Geranija je tudi botanično ime in splošno ime ločenega rodu sorodnih rastlin, znanih tudi kot žerjavke. Oba roda spadata v družino Geraniaceae – krvomočnice. Na voljo so v številnih vrstah in hibridih, od katerih ima vsaka svoje prednosti. Nekatere, kot so pelargonije »conalke«, gojimo predvsem zaradi raznolikih pisanih, čvrstih cvetov in žametno zaobljenih listov.
Kaj so dišeče pelargonije?
Poleg tega, da jih gojimo zaradi njihove lepote, so nekatere vrste, kot je na primer P. graveolens, pomembne tudi v industriji parfumov in jih gojijo ter destilirajo zaradi njihovih vonjav. Večina dišečih pelargonij izvira iz obalnih predelov Južne Afrike, še posebno priljubljene pa so bile v 18. in 19. stoletju, in to predvsem v angleško govorečem svetu.
Skozi čas so generacije žlahtniteljev izbirale rastline zaradi dišečih lastnosti, tako da danes obstaja nezgrešljiva vrsta dišečih pelargonij, bolj poznane balkonske pelargonije so se uveljavile šele kasneje. V nasprotju s slednjimi imajo dišeče manjše, a pogosto lepše cvetove. Večine sort...