Nepogrešljive
Praproti – živi fosili
Praprotnice so prave rastlinske pionirke. Pri razvoju svojega telesa so prve med rastlinami razvile korenine, steblo in liste, postale pa so tudi prve prave kopenske rastline, ki so se začele rasti v višino. To je vodilo v nov evolucijski razvoj delovanja rastlin – razvile so vodovodni sistem v rastlinskih tkivih. Danes se navdušenje nad praprotmi vrača med ljubitelje rastlin, praprotnice pa so čedalje pogostejše tudi kot sobne lončnice.
Zanimivo je, da praproti ne razvijejo semen, saj so predhodnice semenk; namesto tega se razmnožujejo spolno, in sicer na poseben način: s tvorbo spor ali trosov. Iz teh spor najprej zraste majhna steljkasta rastlina s komaj 1 cm premera, ki ima moške in ženske spolne celice. Ko te celice dozorijo, se združijo in nastane spojek, zigota, iz katere nato zraste nova rastlina, kot jo poznamo – praprot.
Ste vedeli, da tudi preslice spadajo v veliko skupino praprotnic (deblo Pteridophyta)? To kaže na prehod rastlin iz vode na kopno, kjer so imele praproti izjemno pomembno vlogo tudi v zgodovinskem kontekstu, saj so prednice semenk, ki vključujejo vsa drevesa v gozdovih in vse cvetoče rastline na svetu. To so bile rastline, ki so kraljevale na zemlji v času dinozavrov pred 400 milijoni let, in so pravzaprav živi fosili. Prehod iz vode na kopno je praproti zaznamoval tako, da danes uspevajo v vlažnih predelih, ki so posledično vezani na senco.
Nekatere praproti so razvile rozeto in gladke liste, zato da lahko s pomočjo vode, ki drsi po listih, zbirajo odmrle suhe dele drugih rastlin, ki se ujamejo nanje. Tako se v središču rozete tvori humus, ki ga rastlina potrebuje za rast.
V splošnem praproti, ki jih gojimo kot sobne rastline, ...
Celoten članek preberite v oktobrski številki revije Rože&vrt, ki je izšla 18. 9. 2023
