Delo
Na pomoč, miši nam pojedo celoten pridelek!
Živimo v času, ko je hrana v trgovini zelo draga in je lastna samooskrba izjemno pomembna. V sezoni imamo veliko dela na zelenjavnem vrtu in sadovnjaku, toda našemu delu, pridelku in ozimnici grozijo nevarni glodavci, miši, podgane ter voluharji. Bralka Jožica nam je obupano pisala, da je miši pri njih na Barju toliko, da jim ne ostane skoraj nič pridelka. In kaj lahko storimo takrat?
Miši, podgane in drugi glodavci so lahko zares velika težava. Poleg tega da povzročajo gospodarsko škodo s poškodovanjem, onesnaževanjem in uničevanjem hrane ter uničujejo prostore z glodanjem gradbenih materialov in napeljav, s prenašanjem nevarnih bolezni neposredno ogrožajo tudi človekovo zdravje.
Statistični podatki so pretresljivi: kar 30–50 % vse pridelane hrane na svetu zavržemo oziroma uničimo, ker so okužene z urinom in iztrebki glodavcev. Poleg tega golazen prenaša hemoragično mrzlico Lassa, steklino, tularemijo, leptospirozo, sodoko in mišjo mrzlico, ki smo jo žal v čedalje več primerih odkrili tudi v Sloveniji.
Podgane gnezdijo v zemlji, pod zgradbami, na raznih nasipih itd. in živijo v tesnem stiku s človekom, najdemo pa jih tako v mestih kot v predmestjih. Miši si za svoje gnezdo najdejo denimo prostor pod temelji stavb, v silosih in hlevih. Voluharji pa so prebivalci polja in vrtov, ki svoje mesto najdejo v rovih v zemlji. Pogosto uporabljajo tudi rove krta.
Glodavci na vrtu
Na vrtu imamo težavo predvsem z velikim voluharjem in poljskimi mišmi (poljsko voluharico). Ti imajo najraje korenovke (korenje, zeleno, peso) in krompir, seveda pa bodo mimogrede pozobali še kaj. Tudi v sadovnjaku smo se številni žal že srečali z obiskom voluharja. Ta korenine dreves kar ošili in takšna drevesa hitro propadejo. Z glodanjem korenin si namreč šili svoje ostre zobe.
Zaščita domačega vrta
Povsem zanesljivega načina zatiranja glodavcev na žalost nimamo. Ni čarobnega praška, ki bi rešil težavo, obstajajo pa številni ukrepi, s katerimi jih preženemo ali celo uničimo.
Če imamo manjšo parcelo okoli hiše in tam postavljeno ograjo, ki je polna ali iz mreže z manjšimi luknjami, je za zaščito pred glodavci mogoče urediti praktično nadgradnjo. Ob ograji v zemljo dodamo mrežo ali tanko ploščo, ki sega vsaj 30 cm v globino. Tako škodljivci ne bodo mogli prehajati na naš vrt. Toda taka mehanska zaščita žal zahteva precej dela in tako je mogoče ograditi manjši vrt ali sadovnjak.
Pri mehanski zaščiti ne smemo pozabiti na kompostnik. Toplo mesto je kar narejeno za gnezdo s številnimi mladiči, zato naj bo na dnu kompostnika vedno mreža proti voluharju in drugim glodavcem. Prav tako naj bodo luknje v kompostniku dovolj majhne ali zaščitene z mrežo. Takšna mreža je tudi nujno potrebna na dnu visoke grede, da si tudi tam ne naredijo gnezda.
Voluharja moti ...
Celoten članek preberite v novembrski izdaji revije Rože & vrt, ki je izšla 16. 10. 2023.
