Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Delo

Projekt: moj prvi skalnjak

R.K.

Skalnjak, najsibo velik nekaj deset kvadratnih metrov ali pa majhen le kakšen kvadratni meter ali dva, je gotovo nadvse dragocen dodatek vsakega vrta. S svojo divjo in slikovito pojavnostjo je zanimiva žariščna točka: ko se ji približamo in si jo ogledamo od bližje, pa nas navduši še toliko bolj in nas vabi k raziskovanju včasih tudi čisto majhnih detajlov.

Glavni namen skalnjaka je, da v svojem vrtu poustvarimo delčke gorske narave. Glavne zvezde skalnjaka tako niso kamni in skale, temveč alpske rastline in drobne živalce, ki si v naši skalnati »maketi« ustvarijo svoj dom. Največja lepota skalnjaka se tako skriva v razpokah in luknjicah med skalami, kjer lahko zasadimo rastlinsko zbirko najrazličnejših nizkih sort, ki s svojimi majhnimi cvetovi k sebi vabijo različne žuželke. Seveda pa skale in kamni vseeno niso zanemarljivi. So nadvse pomembna kulisa, ki v prostor vnese markantnost in poskrbi, da glavne zvezde zasijejo na svojem odru.

Pomembna prednost skalnjaka je, da ko je enkrat ustvarjen, ne potrebuje veliko vzdrževanja. Nekateri se sicer s tem ne strinjajo povsem, saj jim je trn v peti predvsem nadležen plevel, ki ga je s plezanjem po skalah veliko težje obvladovati, a izkušeni mački se te nadloge rešijo tako, da plevelu ne pustijo veliko prostora za razrast. To seveda pomeni, da bolj gosto, kot je skalnjak zasajen, manj je dela z njim.

Da bo res tako, moramo začeti s pravo osnovo. Ker skalnjak poustvarja gorsko naravno okolje, mu moramo najti prostor na vrtu, ki je čim bolj izpostavljen sončnim žarkom, podlaga pa mora biti dobro odcedna. Slednje je nadvse pomembno, zato skalnjake navadno tudi gradimo z naklonom. Alternativna rešitev je, da v skalnjak preoblečemo naravno ali umetno brežino. Pri izbiri prostora bodimo tudi pozorni, da pozimi ni izpostavljen mrzlemu vetru, zmrzali in pretirani vlagi. Nad skalnjakom tudi ne sme biti dreves ali v bližini drugih višjih objektov, ki bi alpskim rastlinam delale senco.

Kako do primernih kamnov?


Pogosto najlepši, vsekakor pa najbolj enostavni za izdelavo so skalnjaki, ki vsebujejo kamne iz bližnje okolice. Videz mora biti čim bolj naraven, zato je treba biti pri izbiri kamnov in skal res zelo previden, saj se nam drugače lahko zgodi, da bodo namesto harmonične pridobitve za naš vrt videti, kot bi med gredice padel tujek iz drugega sveta. Navadno kombiniramo ...

Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože&vrt.