Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Balkoni

Pisano, okrasno in preprosto lepo – okrasne koprive

Jan Robin

Okrasne koprive krasijo naše domove že več kot 50 let. Včasih so bile bolj priljubljene rožnato-vinsko rdeče obarvane, danes pa jih najdemo v vseh barvnih niansah. V zadnjem obdobju žlahtnitelji vzgajajo tudi sorte z zelo posebnimi oblikami listov. Koprive so vsekakor zabavne in zelo odzivne sobne rastline, ki lahko v poletnem času krasijo tudi naše terase, balkone in celo vrtne zasaditve.

Okrasne koprive zelo pogosto imenujemo »coleus« in spadajo v družino met (Lamiaceae). Rastline so bile prej združene v rod Coleus, vendar njihova prepričljiva taksonomija in molekularni podatki kažejo, da so vrste porazdeljene na več rodov.

Vrsto je prvič opisal leta 1763 Carl Linnaeus kot Ocimum scutellarioides. Čez približno petdeset let, leta 1810, jo je Robert Brown prenesel v rod Plectranthus, dvajset let pozneje pa George Bentham v rod Coleus kot Coleus scutellarioides. Ta jo je leta 1832 opisal tudi kot Coleus blumei, danes pa ta oznaka velja le za eno različico te vrste. Zaradi postavitve v rod Coleus se ime coleus uporablja kot skupno ime za vse okrasne koprive in je zelo pogosto predvsem med hortikulturisti in vrtnarji.

Rastlina izhaja iz Azije in običajno zraste do 75 centimetrov v višino ter tvori lepo grmičasto strukturo. Najnovejše različice so še višje in presegajo višino enega metra, žlahtnitelji pa so vzgojili tudi manjše variante, ki zrastejo zgolj 30 cm in imajo izrazito majhne liste.

Nasveti za vzgojo

Okrasne koprive vsekakor spadajo v skupino nezahtevnih rastlin. Seveda pa to ne pomeni, da z njimi ni nič dela ali da jih lahko pustimo ves mesec brez vode. Okrasne koprive imajo namreč zelo rade vodo in sodijo med žejne rastline. Morda je prav to največji pomislek, zaradi katerega se več ljudi ne odloča zanje. Zahtevajo namreč kar pošteno vsakodnevno zalivanje v poletnih mesecih, sploh če so na nekoliko bolj osončenih legah. To marsikoga preseneti, saj je včasih veljalo, da so koprive primerne samo za senčne nega. A pri novih sortah je drugače, krasijo lahko tudi sončne lege in izjemno dobro uspevajo na vzhodnih legah z veliko jutranjega sonca.

Dobro se okrasne koprive odzivajo tudi na gnojila, zato jih v poletni sezoni dobro dognojujemo. Potrebujejo tudi zračno in hranljivo zemljo, še posebno ...

Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože&vrt.