Revija Zeleni Raj

Ko boste prebrali vsa tri nadaljevanja tega zapisa, boste znali opazovati okolico vrta, določiti rastne razmere na različnih delih vrta in vedeti, kje so na vašem vrtu sončni in kje senčni predeli, po videzu listov ugotoviti, v kakšnih razmerah naj bi rasle posamezne rastlinske vrste, in sestaviti seznam primernih rastlin za različna rastišča na domačem vrtu.

Vlaga v prsti

Tla so večinoma vlažna zato, ker vrt leži na območju s pogostimi padavinami. Koliko časa ostajajo vlažna, pa je odvisno od njihove sestave in vremenskih razmer. Voda lahko zastaja v tleh zaradi neprepustne plasti pod tanko, sicer rodovitno in odcedno zgornjo plastjo tal. Kot vemo, se voda dlje zadržuje v pretežno ilovnatih tleh kot pa v rahlih peščenih tleh.

Odcedna tla so pravšnji prostor za rastline, vajene vročega sonca in pomanjkanja vlage, prav tako tudi za tiste, ki so občutljive za zmrzal ob koreninah v zimskem času. Med te rastline spadajo sredozemski grmi in polgrmi ter gorske cvetoče trajnice.

Ne manjka pa rastlinskih vrst, ki, nasprotno, potrebujejo zelo vlažna tla. Če želimo na delu vrta urediti rastišče za vlagoljubne rastline, lahko vkopljemo ponjavo iz umetne snovi pol metra pod površino in tako preprečimo odcejanje vode.

Prav tako lahko običajno vrtno prst prilagodimo zahtevam rastlin, ki hočejo imeti korenine vselej na suhem. Prsti primešamo dobršen del peska, bodisi mivke, drobnega proda ali drobljenca, odvisno od sestave tal in značilnosti območja Slovenije, kjer vrt leži.

Prilagoditve rastlin

Številne rastline so se med svojim dolgotrajnim razvojem prilagodile razmeram na prvotnih rastiščih. Takrat so razvile tudi lastnosti, da se lahko spoprimejo z neugodnimi razmerami. Če vemo vsaj nekaj o tem, bomo znali lažje poiskati pravi prostor za rastline na vrtu. Pri tem nam bo v pomoč videz listov:

• Srebrni listi rastlin, kot je sivka, odbijajo svetlobo in vročino ter tako ščitijo rastline, ki so prilagojene vročim in suhim rastiščem.

• Dlakavi listi, kakršne ima volnati oziroma bizantinski čišljak (Stachys byzantina), zmanjšajo izhlapevanje z listne površine. Ker se vlaga ujame med dlake na listih, je manj izhlapi, zato ta rastlinska vrsta uspeva na suhih rastiščih.

• Mesnati listi na homulicah so pripravne shrambe, v katerih se voda nabere takrat, ko je je v izobilju, v sušnih obdobjih pa jo rastlina zlagoma porablja.

• Povoščeni/usnjati listi na odpornih zimzelenih grmičih, kot je pušpan, preprečujejo izhlapevanje, kadar pihajo mrzli zimski vetrovi ali kadar je zemlja zmrznjena in korenine ne morejo črpati vlage iz nje. Takšne rastline bodo preživele vsakršne vremenske razmere, če so odporne proti nizkim temperaturam.

• Veliki listi so se razvili na rastlinah, kot je rodgerzija, da lahko ujamejo čim več svetlobe, saj je to ena izmed rastlinskih vrst, prilagojenih za rast v senci. Če zmorejo korenine črpati dovolj vlage iz tal, se lahko razvijejo zares veliki listi, kakršne imajo na primer gunere.

• Veliki dlakavi listi, kakršne ima pljučnik, pomagajo rastlini uspevati na suhih, senčnih legah.

Vsega ne moremo imeti

Tudi največji navdušenci se z leti sprijaznijo z dejstvom, da prav vseh rastlin, ki so jim všeč, ne bodo mogli gojiti na svojem vrtu. Kdor ima na vrtu posebne, zahtevne lege, že ve, da je izbira rastlin za taka rastišča omejena. Takih rastlin ne ponujajo v vsakem vrtnem centru, zato se mora ljubiteljski vrtnar malo bolj potruditi, da jih najde. Za uspešno zasaditev težavnih rastišč mora iskati rastline z lastnostmi, primernimi za izbrano lego. Priporočljivo je izbrati tudi nekaj nadomestnih rastlinskih vrst, če tiste najbolj zaželene na težavnem rastišču kljub vsemu ne bodo uspevale. Za vsako, še tako zahtevno rastišče je mogoče najti rastline iz vseh skupin: od čebulnic do dreves, različnih oblik rasti, in takšnih, ki so zanimive v različnih letnih časih.

Resda to pomeni, da moramo upoštevati številne dejavnike, zato pa bo končni videz toliko zanimivejši. Zanj pa se pravzaprav trudimo, kajne?

Preberite tudi:
Pravi prostor za pravo rastlino (1. del)
Pravi prostor za pravo rastlino (2. del)