Vrtovi
Pravi prostor za pravo rastlino (2. del)
Ni ga vrta, ki ne bi bil vpet v prostor in izpostavljen vplivom okolja.
Naj ima še tako sončno lego, se bodo na njem še vedno našli senčni predeli, in če drugega ne, bo zanje poskrbela senca hiše, ki jo na različne predele zarisuje sonce na svojem vsakodnevnem obhodu po nebesnem svodu. Tudi mraz in veter sta dejavnika, ki vplivata na rast rastlin in ju moramo zato upoštevati pri izbiri prostora za sajenje rastlin. Da je res tako, vam razkrivamo v tokratnem nadaljevanju.
Kjer ni sonca, je senca
Na senčnih predelih vrta je svetlobe manj in zato nekatere rastline tam ne morejo uspevati. Ker poznamo različne tipe senc, je priporočljivo opazovati, kako potuje sonce čez izbrani prostor. Najboljše je, če si zabeležimo čas in trajanje sončnega obsevanja na tistih delih vrta, ki jih nameravamo zasaditi z (zahtevnimi) rastlinami. Seveda se začetek, konec in trajanje sence spreminjajo z letnim časom. Po tem, koliko sence je deležen del vrta in kolikšna je stopnja vlažnosti tal, lahko razvrstimo dele vrta na suho senco, vlažno senco, polsenco ali delno senco, dopoldansko ali popoldansko senco itd.
Rahlo senco bomo na primer našli pod visoko bukvino krošnjo ali za vzpenjavko, ki se razrašča na pergoli (na primer glicinija, razne vinike itd.). Za takšne položaje lahko izberemo primerne rastline, le njihove rastne zahteve moramo poznati. Če bomo rastlino, ki potrebuje več svetlobe, posadili na senčen prostor, bo bodisi slabo rasla ali pa bo liste in poganjke stegovala k najbolj osvetljenemu delu vrta. Neenakomerna rast bo vse bolj očitna, rastlina bo nagnjena v eno stran.
Drži pa tudi, da svojevrstno zaščito v celinskem podnebju lahko prinese trajna senca, ki pada na določen del vrta. Senco največkrat povzroči drevo ali skupina rastlin, zid bližnje stavbe itd. Če je rastišče »zaščiteno« z več strani, bo na njem morda celo ugodnejša, milejša klima kot v njegovi neposredni bližini. Samoumevno je, da moramo takšni legi prilagoditi izbiro rastlinskih vrst, torej posadimo takšne, ki uspevajo na senčnih legah.
Tudi rastline zebe
Če bi skušali določiti, katere rastline so odporne proti nizkim temperaturam v Sloveniji, bi bilo najpreprosteje reči, da so to predvsem samonikle rastline, pa še pri teh bi morali upoštevati posamezno vegetacijsko območje. (Znova smo pri razlikah med Prekmurjem in Obalo.) Žal pa je tako, da je samoniklih rastlin na okrasnih, pa tudi zelenjavnih vrtovih pri nas še najmanj. O tem, zakaj na svoje vrtove sadimo rastline, ki so v Slovenijo prišle iz drugih delov Evrope ali celo z drugih celin, bi lahko dolgo razpredali, a to je tema za drug članek.
Čeprav je izjem glede občutljivosti za nizke temperature pri istem rastlinskem rodu toliko, da je včasih težko govoriti o pravilih, načeloma velja, da so odporne rastline tiste, ki prenesejo temperature do minus 5 stopinj Celzija brez poškodb. Izjeme so takrat, ko isto vrsto rastline posadimo na bolj zavetno rastišče (na primer takšno ob zidu, glej zgoraj!) ali kadar so razmere na ožjem območju kakšne regije bistveno drugačne, kot sicer prevladujejo v tistem okolju. (Za območje Stare Gore pri Novi Gorici je znano, da lahko tam sadjarji gojijo toplotno najzahtevnejše vrste, celo mandarine.)
Seveda poznamo tudi primere, ko nekatere rastline, ki načeloma niso občutljive za nizke temperature, pomlad pričakajo rjave in mrtve. Navadno vrtnarji, predvsem ljubiteljski, izgubo pripišejo ostremu mrazu. Posebej za Slovenijo, kjer ne manjka ilovnatih tal in so peščena tla redkost, velja, da lahko zimski mraz posredno povzroči propad rastline. Vlaga, ki se v deževnih jesenskih mesecih nabere v tleh okoli korenin, novembra zmrzne in zemlja neredko ostane zmrznjena več tednov ali celo mesecev. To obdobje je dovolj dolgo, da korenine zaradi pomanjkanja zraka odmrejo in s tem seveda tudi celotna rastlina. Te težave se večina slovenskih ljubiteljskih vrtnarjev še ne zaveda dovolj, zato ni odveč znova in znova ponavljati priporočila: preverite, ali so tla za rastline, ki ste jih posadili, dovolj odcedna! Sicer jim primešajte pesek in dodajajte humus ali drugo organsko snov.
Piha, piha vetrič …
Mraz lahko pokaže zobe tudi v obliki mrzlega vetra. Zimska burja pospešeno odvaja toploto in ohlaja rastline. Takšne razmere pozimi prevladujejo na Krasu, v Vipavski dolini, na Goriškem in ob morju. Vpliv vetra na prezimnost rastlin se najbolje opazi na iglavcih in zimzelenih rastlinah. Suh, mrzel veter povzroči izhlapevanje vode iz listov in iglic drevnine. Ker je nadomestna voda rastlini nedostopna, saj je zmrznjena v tleh, se poškodujejo celične stene in rastlinska tkiva, zato takšne rastline propadejo.
Veter pa ima poleg ohlajevalne še rušilno moč. To vedo vse številnejši prebivalci naše dežele, ki so jih v zadnjih letih prizadele ujme, v katerih je prav veter naredil več škode kot drugi dejavniki. Kdor živi na območju, kjer je veter stalnica, ga bo upošteval pri izbiri rastlin.
Ena redkih dobrih lastnosti vetra je ta, da preprečuje pozebo, vsaj takrat, ko so temperature blizu ničle.
Kolikšna je škoda zaradi jutranjih nizkih temperatur, ki oledenijo vodne kapljice na listih in cvetovih, je odvisno od lege rastišča. Največkrat pozeba prizadene vrtove, ki so nekako pogreznjeni, oziroma tiste dele vrta, ki ležijo nižje od drugih, saj se v te »doline« rad sesede hladen zrak. Prav takšno škodo bi preprečil veter z mešanjem zraka, če bi imel dostop do teh prostorčkov. Dolinasto oblikovanim prostorom v naravi, kjer se stalno pojavljajo nižje temperature kot v okolici, pravimo mrazišča. Pozoren lastnik vrta bo kmalu ugotovil, ali ima tudi na svojem vrtu kakšno mini mrazišče.
Vetru se lahko upremo z izbiro močnih, globoko ukoreninjenih dreves ali strnjene žive meje iz mešanih vrst samoniklih grmov. Tako bomo za »vetrobranom« ustvarili zatišno lego, primerno za občutljivejše rastline. Seveda moramo ob tem upoštevati tudi gibanje sonca.
Vse te izjeme nam dokazujejo, kako zapleten pojem je mikroklima in koliko dejavnikov vpliva na vsako rastišče na našem vrtu.
Preberite tudi:
Pravi prostor za pravo rastlino (1. del)
