Vrtovi
Paprika – plodovi sonca na vrtu
Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna in tudi zdrava vrtnina kakor paradižnik. Tudi manj težav imamo z njo, le neskončno je žejna, zato jo moramo še bolj redno in natančno namakati, da nam dobro rodi.
Nista potrebni dve sadiki na enem mestu
Naj takoj na začetku ovržem enega izmed mitov, ki kroži med slovenskimi vrtičkarji: da paprika uspeva bolje, če sadimo po dve rastlini skupaj. To ni potrebno, po mojem je celo slabo. Paprika potrebuje veliko sonca in svetlobe, da se plodovi lepo razvijejo. Če rasteta dve rastlini skupaj, je lahko gneča prevelika. Mogoče je bilo to potrebno nekoč, ko smo imeli še puljene sadike. Te so bile šibke in si verjetno dolgo niso opomogle, zato so se ljudje navadili saditi po dve rastlini skupaj. Danes, ko sadimo izključno sadike s koreninsko grudo, pa to ni več potrebno. Na eno sadilno mesto torej vedno sadimo samo eno sadiko.
Pridelava se vedno začne s sadikami
Paprika v začetku raste zelo počasi, vendar potrebuje ves čas več toplote kakor paradižnik. Zato jo sejemo bolj zgodaj. Kot zelo toploljubno rastlino jo vzgajamo iz sadik, saj pridelka z neposredno setvijo verjetno, vsaj na celini, ne bi bilo.
Paprika potrebuje za dobro razvito (ne preveliko) sadiko od 85 do 90 dni. A najprej razčistimo, kaj je to dobro razvita sadika: to je rastlina, ki ima do 8 listov, visoka pa je največ 18 cm – veliko manjša torej, kot ste verjetno mislili. Vendar je treba vedeti, da se manjše rastline bolje in hitreje presajajo, manjši je tudi stres presajanja, zato nikoli ne presajamo prevelikih sadik. Če vemo, da paprike na prosto ne sadimo pred 20. majem, jo sejemo v sredini februarja, za sajenje pozneje v rastlinjak pa v začetku februarja.
Tako kot za vse plodovke tudi za papriko velja, da je pikiranje koristno in zaželeno. Pikiramo jo takoj, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj – takrat je pikiranje najkoristneje. Pikiramo in tudi pozneje jo presajamo na stalno mesto globlje, kakor je rastlina rastla do zdaj. Posadimo jo lahko vse do prvih kličnih oz. pravih listov. S tem bomo vzgojili globok, razvejen in čvrst koreninski sistem, ki bo sposoben najti hranila in vodo v globinah zemlje naše grede.
Gnojenje sadik ni potrebno. Pomembno pa je, da če je dolgo časa oblačno vreme brez sonca, sadik nimamo v pretoplem prostoru, saj se rade potegnejo – postanejo previsoke in imajo šibka stebla. Zato v rastlinjakih v tem primeru temperaturo celo malo znižamo, zmanjšamo pa tudi zalivanje. Rastline poškropimo z izvlečki morskih alg, da ostanejo čvrste in čokate.
Presajanje na prosto
Paprika v primerjavi s paradižnikom zahteva še toplejšo zemljo in tudi toplejše dneve. Zato jo na prosto vedno presajamo šele po ledenih možeh. Pred presajanjem naj bodo sadike vsaj teden dni že na prostem, posebej če vzgajamo sadike na oknih ali v ponoči in podnevi popolnoma odprtem rastlinjaku. Temu rečemo utrjevanje sadik. Tako bodo pripravljene tudi na nekoliko manj ugodne razmere zunaj na vrtu. Vsekakor pa svetujem, da sadike pred popolnim prestavljanjem na prosto iz toplih prostorov zalijete s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Od domačih pripravkov pa sta najprimernejša ...
Celoten članek preberite v majski izdaji revije Rože & vrt, ki je izšla 15. aprila 2024.
