Tudi to
Suho cvetje za lepoto in svežino doma
V času, ko na vrtu ni svežega cvetja, lahko svoj dom polepšamo s posušenimi rastlinami, ki ob pravilni negi zdržijo mesece ali celo leta. Čeprav vse suhe cvetlice nimajo močnega vonja, obstaja kar nekaj rastlin, ki oddajajo čudovite dišave tudi po sušenju.
Uporaba suhega cvetja se je skozi zgodovino spreminjala. Sledi starodavnih praks, umetnosti in simbolike so vidne še danes.
Suho cvetje nekoč in danes
Stari Egipčani so suho cvetje vključevali v pogrebne in verske obrede, posušen rastlinski material pa so uporabljali tudi pri izdelavi parfumov, kozmetičnih pigmentov, kadil in dišečih olj. Tudi stari Grki in Rimljani so cenili suho cvetje, še posebno v obliki venčkov in girland. Z venčki so častili vojščake, atlete, pesnike in politike, girlande pa so služile kot okras vhodnih vrat, javnih zgradb in spomenikov, bile so tudi del pomembnih dogodkov, kot so pogrebi in poroke.
V srednjem veku je bilo suho cvetje priljubljeno po vsej Evropi, saj so ljudje verjeli, da imajo posušene rastline zdravilne lastnosti, predvsem je to veljalo za zelišča, ki so jih sušili za čaje in mazila. Posušene cvetlice pa so postale pravi modni hit v viktorijanski Angliji, ki je navdih črpala iz japonske umetnosti skrbnega razporejanja posušenega cvetja na papir, imenovanega ošibana (oshibana). To je čas, ko so iz suhih rastlin izdelovali okrasne stenske herbarije, nakit, broške in druge modne dodatke.
Zanimanje za posušeno cvetje je danes spet zelo priljubljeno predvsem zaradi dolge obstojnosti in preprostega vzdrževanja. Ne nazadnje je suho cvetje zaradi svojih biorazgradljivih lastnosti tudi okolju prijazna alternativa umetnim rožam.
Suho cvetje in vonj
Suho cvetje je mogoče ustvariti s preprostimi tehnikami sušenja, pri katerih se ob zmanjšanju vsebnosti vode ohranjata predvsem barva in oblika cvetov. Ohraniti vonj rastline pa predstavlja poseben izziv, saj ...
Celoten članek preberitev februarski izdaji revije Rože& VRT, ki je izšla 20. 1. 2025.
