Izšla je nova številka!

Trajnostno praznično okraševanje na domačem vrtu

Naše misli vse pogosteje uhajajo k božično-novoletnim praznikom in tako vzbujajo skomine tudi po prazničnem okraševanju vrta. Ker so praznični okraski dokaj poceni, nas hitro premami, da kupimo

Kaj smo se naučili v pretekli vrtnarski sezoni?

Zadnjih petnajst let je vreme od februarja do novembra vsako leto povsem različno. Zato ob vsaki težavi, ki se pojavi, vedno najprej razmislimo, zakaj je nastala, šele nato pa iz izkušenj potegnem

Novih sadnih dreves nikoli ne sadimo »na pamet«

Približuje se konec leta in za sadjarji so naporni meseci. Zdaj je čas, da oberemo še čisto zadnje plodove na drevesih in se predvsem posvetimo sajenju novih sadnih dreves. Večina ljudi se po sad

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Tudi to

Hortikultura: vir zdravja in dobrega počutja vse leto

dr. Jerneja Lešnik Cotza

Hortikulturo razumemo kot umetnost in znanost gojenja rastlin, ki vključuje gojenje in nego rastlin, vključno z gozdnim in sadnim drevjem, zelenjavo, cvetjem in okrasnimi rastlinami ter predstavlja najbolj rastočo kmetijsko panogo v Evropi in zunaj nje. Kot sonaravno oblikovanje narave za prihodnje rodove se hortikultura osredotoča na trajnostne prakse, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost, izboljšujejo kakovost tal in vode ter spodbujajo zdravje ekosistemov. Cilj hortikulture je ustvarjanje harmoničnega ravnovesja med človeškimi potrebami in varstvom narave, posledično pa hortikultura igra pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti našega življenja. Medtem ko mnogi povezujemo hortikulturo z letnimi časi, je njeno vrednost in pomen za naše zdravje mogoče čutiti vse leto, tudi pozimi. Poglejmo si, kako in zakaj.

Zdravstvene koristi

Tisti, ki se ukvarjamo s hortikulturo, veliko časa preživimo v naravi, kar ima v prvi fazi pozitiven učinek na naše fizično zdravje. Delo v naravi je odličen način za ohranjanje telesne aktivnosti. Ko vrtnarimo, opravljamo različne fizične naloge, ki krepijo srčno-žilni sistem, povečujejo moč, vzdržljivost in izboljšujejo fleksibilnost. Gibanje na prostem tudi povečuje izpostavljenost sončni svetlobi, to pa povečuje raven vitamina D in lahko izboljša delovanje imunskega sistema. Gojenje lastnega sadja in zelenjave spodbuja bolj zdrave prehranjevalne navade, saj povečuje redno uživanje svežih pridelkov, bogatih z vitamini in minerali. Tudi pozimi, ko se aktivnost na prostem zmanjša, hkrati pa se zmanjša uživanje svežih pridelkov, lahko gojimo sobne rastline ali zimske pridelke ter uživamo vloženo zelenjavo.

Vsekakor delo z rastlinami pozitivno vpliva na naše mentalno zdravje. Interakcija z naravo ima pomirjujoč učinek, zmanjšuje stres in preganja tesnobo ter depresijo. Vrtnarjenje oziroma vsakršno delo v naravi je lahko močno orodje za meditacijo in umiritev, saj omogoča stanje zanosa, podobno meditaciji. Z osredotočenim delom, jasnimi cilji in čutnimi izkušnjami vrtnarjenje posameznikom pomaga povezati se z zdajšnjim trenutkom, zmanjšati stres in razviti občutek miru. Vključevanje vrtnarjenja v vsakodnevno rutino je tako lahko učinkovita praksa za izboljšanje duševnega počutja in sproščenosti ter za zmanjšanje anksioznosti. V zimskih mesecih, ko je svetlobe manj, lahko gojenje rastlin v notranjih prostorih pomaga izboljšati razpoloženje.

Rastline v domu lahko igrajo pomembno vlogo tudi pri ustvarjanju mirnega in zadovoljivega okolja, poleg tega pa prostorom dodajajo barvo in življenje. Lepota narave nam pomaga izboljšati razpoloženje. Mnoge sobne rastline lahko filtrirajo toksine iz zraka in povečujejo raven kisika, kar tudi prispeva k boljšemu zdravju in splošnemu počutju. Ustvarjanje zelenih kotičkov ali mini vrtov v domu omogoča oblikovanje osebnega prostora, ki odraža naše interese in preference, kar prinaša občutek zadovoljstva. Gojenje rastlin in opazovanje njihovega napredka lahko prinaša tudi občutek dosežka in zadovoljstva. Vsaka nova rast, cvet ali plod je ...

Celoten članek preberite v novoletni izdaji revije Rože & Vrt, ki je izšla 18. novembra 2024.

hortikultura

shutterstock