Izšla je nova številka!

Nov koledar na steni, novi trendi v vrtnarski areni

Obrnili smo nov list na koledarju in spet je čas za napoved vrtnarskih trendov. Kaj nam bo v prihajajoči vrtnarski sezoni še posebej všeč, česa bomo videli več na policah v vrtnarijah, kako se

Kako lahko pridelamo še malo več?

Za nami je zelo razgibano leto, ki je nekaterim na vrtu prineslo več, drugim malo manj. A kljub vsemu sem prepričana, da ste prav vsi imeli dovolj zelenjave za sproti. Mogoče nekateri nekaj manj oz

Vodič za uspešen in varen nakup semen, zlasti pri spletnih nakupih

Obrnili smo nov list na koledarju in že smo na pragu nove vrtnarske sezone. Vsi bi radi čim prej začeli delati na zemlji, še posebej se veselimo sejanja novih rastlin. A še preden začnemo, je tr

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Tudi to

Hortikultura: vir zdravja in dobrega počutja vse leto

dr. Jerneja Lešnik Cotza

Hortikulturo razumemo kot umetnost in znanost gojenja rastlin, ki vključuje gojenje in nego rastlin, vključno z gozdnim in sadnim drevjem, zelenjavo, cvetjem in okrasnimi rastlinami ter predstavlja najbolj rastočo kmetijsko panogo v Evropi in zunaj nje. Kot sonaravno oblikovanje narave za prihodnje rodove se hortikultura osredotoča na trajnostne prakse, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost, izboljšujejo kakovost tal in vode ter spodbujajo zdravje ekosistemov. Cilj hortikulture je ustvarjanje harmoničnega ravnovesja med človeškimi potrebami in varstvom narave, posledično pa hortikultura igra pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti našega življenja. Medtem ko mnogi povezujemo hortikulturo z letnimi časi, je njeno vrednost in pomen za naše zdravje mogoče čutiti vse leto, tudi pozimi. Poglejmo si, kako in zakaj.

Zdravstvene koristi

Tisti, ki se ukvarjamo s hortikulturo, veliko časa preživimo v naravi, kar ima v prvi fazi pozitiven učinek na naše fizično zdravje. Delo v naravi je odličen način za ohranjanje telesne aktivnosti. Ko vrtnarimo, opravljamo različne fizične naloge, ki krepijo srčno-žilni sistem, povečujejo moč, vzdržljivost in izboljšujejo fleksibilnost. Gibanje na prostem tudi povečuje izpostavljenost sončni svetlobi, to pa povečuje raven vitamina D in lahko izboljša delovanje imunskega sistema. Gojenje lastnega sadja in zelenjave spodbuja bolj zdrave prehranjevalne navade, saj povečuje redno uživanje svežih pridelkov, bogatih z vitamini in minerali. Tudi pozimi, ko se aktivnost na prostem zmanjša, hkrati pa se zmanjša uživanje svežih pridelkov, lahko gojimo sobne rastline ali zimske pridelke ter uživamo vloženo zelenjavo.

Vsekakor delo z rastlinami pozitivno vpliva na naše mentalno zdravje. Interakcija z naravo ima pomirjujoč učinek, zmanjšuje stres in preganja tesnobo ter depresijo. Vrtnarjenje oziroma vsakršno delo v naravi je lahko močno orodje za meditacijo in umiritev, saj omogoča stanje zanosa, podobno meditaciji. Z osredotočenim delom, jasnimi cilji in čutnimi izkušnjami vrtnarjenje posameznikom pomaga povezati se z zdajšnjim trenutkom, zmanjšati stres in razviti občutek miru. Vključevanje vrtnarjenja v vsakodnevno rutino je tako lahko učinkovita praksa za izboljšanje duševnega počutja in sproščenosti ter za zmanjšanje anksioznosti. V zimskih mesecih, ko je svetlobe manj, lahko gojenje rastlin v notranjih prostorih pomaga izboljšati razpoloženje.

Rastline v domu lahko igrajo pomembno vlogo tudi pri ustvarjanju mirnega in zadovoljivega okolja, poleg tega pa prostorom dodajajo barvo in življenje. Lepota narave nam pomaga izboljšati razpoloženje. Mnoge sobne rastline lahko filtrirajo toksine iz zraka in povečujejo raven kisika, kar tudi prispeva k boljšemu zdravju in splošnemu počutju. Ustvarjanje zelenih kotičkov ali mini vrtov v domu omogoča oblikovanje osebnega prostora, ki odraža naše interese in preference, kar prinaša občutek zadovoljstva. Gojenje rastlin in opazovanje njihovega napredka lahko prinaša tudi občutek dosežka in zadovoljstva. Vsaka nova rast, cvet ali plod je ...

Celoten članek preberite v novoletni izdaji revije Rože & Vrt, ki je izšla 18. novembra 2024.

hortikultura

shutterstock